Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je v uvodnem nagovoru udeležencem poudarila, da ni več treba razlagati, zakaj ali kaj je krožno gospodarstvo, »danes lahko rečemo, da je krožno gospodarstvo prisotno na marsikaterem omizju, dogodku ali konferenci in razprave se pogosto vrtijo o iskanju drugačnih gospodarskih modelov, ki so družbeno odgovorni ter okolju prijazni, kar pomeni dobro osnovo za pot k blaginji. Z intenzivnimi razpravami o zelenem gospodarstvu smo začeli leta 2015 in veseli me, da so se danes materializirale v obliki širokega Partnerstva deležnikov za zeleno gospodarstvo ter skupnega soglasja, da je krožno gospodarstvo prepoznano kot ena izmed razvojnih prioritet Slovenije. Na Ministrstvu za okolje in prostor vidimo v zelenem in krožnem gospodarstvu veliko priložnosti za rast in krepitev mednarodne konkurenčnosti, znižanje okoljskih tveganj, predvsem pa priložnost za trajnostno upravljanje z viri in trajnostni razvoj. Z namenom spodbujanja aktivnosti v gospodarstvu je vlada krožno gospodarstvo uvrstila med prioritete Strategije pametne specializacije in ga umestila v kar tretjino ciljev Strategije razvoja Slovenije.«
Ministrica je izpostavila, da je bil danes narejen pomemben korak za uresničevanje Okvirnega programa – priprava Kažipota prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije. Kažipot bo osvetlil in ovrednotil potenciale, ki jih ima Slovenija. »Pri tem ne mislim samo na naravne danosti, ampak tudi na znanje ljudi in njihove inovativne rešitve pri razvijanju novih poslovnih modelov, kjer rdečo nit rasti vodi prav krožno gospodarstvo. Pomembno vlogo pri prehodu v krožno gospodarstvo pa nosi seveda tudi prostor, v katerega se ta umešča. To so mesta in države, ki so nosilci razvoja regij in centri kulture, izobraževanja ter inovacij. Ti se povezujejo v Partnerstvu za krožno gospodarstvo Urbane Agende, katerega članica je tudi Slovenija«, je še dodala ministrica.
Predsednik vlade dr. Miro Cerar je poudaril, da je stičišče »nad dosedanjimi aktivnostmi Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije, ki ga danes prvič javno predstavljamo. Zasnovan je s ciljem podati nabor usmeritev za to, kako naj Slovenija usmerja in pospeši sistemski prehod v krožno gospodarstvo. Pri nastajanju kažipota so sodelovala številna mesta in lokalne skupnosti, ki so osrednji generatorji krožnih sprememb v državi. To je še posebej pomembno zato, ker uresničevanje konceptov krožnega gospodarstva v lokalnih skupnostih neposredno vpliva na življenje ljudi«. Predsednik vlade je na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dal pobudo za vzpostavitev evropskega stičišča za krožno gospodarstvo v Sloveniji, aktivnosti v tej smeri že intenzivno tečejo in sedež stičišča pa bo prav v Mariboru. Zaključil je z mislijo, da »so bile pobude, ki sem jih v imenu Slovenije predstavil v Davosu sprejete odprtih rok. Zelo sem vesel, da je prav zato Slovenija postala prva polnopravna članica Platforme za krožno gospodarstvo pri Svetovnem ekonomskem forumu. Tudi predsedniki vlad držav Beneluksa so na februarskem srečanju v Ljubljani podprli mojo iniciativo, da uvrstimo razpravo o pomenu krožnega gospodarstva na zasedanje Evropskega svet. Prehod v krožno gospodarstvo ni več vprašanje izbire. To je danes in jutri že civilizacijska nuja. Tega se osebno zavedam«.
Direktorica platforme Circular Change Ladeja Godina Košir je predstavila delo platforme in proces nastajanja kažipota. Organiziranih je bilo 12 regionalnih konferenc, vključenih približno 3.000 deležnikov, vključenih približno 100 dobrih praks in proces nastajanja je bil predstavljen v 9 državah EU. V Sloveniji so identificirana 4 prednostna področja – hrana; gozd in gozdna veriga; proizvodnja industrija in mobilnost.
Vodja Partnerstva za zeleno gospodarstvo in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je predstavil delo partnerstva, od samega procesa do srečanj z deležniki na terenu v vseh regijah ter sodelovanje z občinami in mesti. Poudaril je pomen komunikacije z deležniki in srečanj s tistimi, ki so želeli premostiti kakšne odprte teme in povezovanje resorjev za rešitve. Vse to je pripeljalo do nastanka kažipota, ki se danes predstavlja, navezal pa se je tudi na napoved stičišča Sloveniji (circular hub), ki ga je omenil predsednik vlade, prav tako je izrazil željo po delovanju partnerstva tudi naprej.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.