Miha Nabergoj s Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij je na Radiu Študent predstavil izsledke analize azilnih zaostankov. Azilni zaostanki prosilcem za azil povzročajo nepotrebno stisko, saj je odločitev o prošnji z vidika njihove prihodnosti usodna, hkrati je situacija stresna tudi za posameznike, ki s prosilci delajo – tako za zaposlene Ministrstva za notranje zadeve kot nevladnike in prostovoljce. Azilni zaostanki povzročajo visoke stroške oskrbe prosilcev.
Nabergoj je pojasnil, da problem počasnega odločanja resornega ministrstva o prošnjah za azil ni nov, v lanskem letu pa je zaradi porasta števila prošenj za mednarodno zaščito v Slovenijo (ki je sicer v primerjavi z drugimi državami članicami EU pod povprečjem) pričakovano prišlo do zelo velikih zaostankov in (pre)dolgih postopkov.
Ministrstvo ima v povprečju zaposlenih 8 do 10 odločevalcev, ki obravnavajo prošnje za mednarodno zaščito. Za odločevalce ni predpisane norme o številu obravnavanih primerov, kar bi omogočalo spremljanje učinkovitosti njihovega dela. Analiza odločanja o prošnjah za mednarodno zaščito, ki smo jo v začetku leta pripravili v PIC, je pokazala, da je v letu 2015 en odločevalec povprečno izdal eno vsebinsko odločbo, v letu 2016 pa 1,5 vsebinsko odločbo. Navedena storilnost močno odstopa od primerljivih odločevalskih poklicev, npr. sodnikov, v Sloveniji in od prakse odločanja o prošnjah za mednarodno zaščito v tujini.
Via:: PiC RSS
