Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada RS sprejela Letno poročilo o dejavnosti in poslovanju Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2017 in imenovala revizijsko družbo Deloitte Revizija d.o.o., Ljubljana, za izvedbo storitev Revidiranje računovodskih izkazov Eko sklada in namenskega premoženja sklada za poslovno leto 2018. Vlada je tudi odločila, da se del presežka prihodkov nad odhodki iz leta 2017, in sicer v višini 1.920.613,36 EUR nameni za povečanje namenskega premoženja Eko sklada, del presežka prihodkov nad odhodki iz leta 2017 v višini 889.828,31 EUR pa ostaja nerazporejen.
Eko sklad je pomemben izvajalec politike na področju varstva okolja v Sloveniji. Kot javna finančna institucija za spodbujanje okoljskih naložb je svoje poslanstvo v letu 2017 opravljal s kreditiranjem okoljskih naložb, z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud in z dejavnostjo na področju ozaveščanja javnosti o naložbah, ki prispevajo k manjšemu obremenjevanju okolja in manjši rabi energije. Na podlagi veljavnega energetskega zakona (EZ-1) je Eko sklad nadaljeval z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud za različne naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti in s tem prispeval k uresničevanju ciljev akcijskega načrta za energetsko učinkovitost, sprejetega za obdobje 2014 – 2020.
V letu 2017 je Eko sklad odobril skupaj 1.348 kreditov (1.011 v letu 2016) v skupni vrednosti 25,3 milijonov EUR, kar predstavlja skoraj 20 % od 128,1 milijonov EUR, kolikor je znašala skupna vrednost vseh kreditiranih investicijskih projektov. V istem obdobju je bilo podpisanih 1.008 kreditnih pogodb v skupnem znesku 23 milijonov EUR, od tega 58,4 % za občane. Občani so imeli za istovrstne naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije možnost pridobitve nepovratne finančne spodbude in kredita Eko sklada, če so bili izpolnjeni pogoji tako javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb kot javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud. Večina kreditojemalcev občanov je v letu 2017 to možnost izkoristila. Če kredite Eko sklada, za katere so bile v letu 2017 podpisane kreditne pogodbe, razvrstimo po posameznih področjih varstva okolja, potem jih je bilo največ, 93,6 %, v skupnem znesku 21,6 milijonov EUR, namenjenih naložbam, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, za naložbe s področja vodnega okolja je bilo namenjenih skupaj 1,3 milijona EUR ali 5,7 % v letu 2017 pogodbeno angažiranih kreditnih sredstev Eko sklada, za naložbe na področju ravnanja z odpadki pa je bilo namenjenih le 0,2 milijona EUR ali 0,7 % v letu 2017 pogodbeno angažiranih kreditnih sredstev Eko sklada.
Dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud je Eko sklad izvajal na podlagi sprejetega Programa za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za izboljšanje energetske učinkovitosti z namenom doseganja prihrankov energije v letu 2017 in na podlagi Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2017 in 2018. Iz obeh virov sredstev je Eko sklad objavil 13 javnih pozivov za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud, v okviru katerih je bilo zagotovljenih 45,64 milijona EUR nepovratnih sredstev, od tega 22,44 milijona EUR občanom za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah in 5,5 milijonov EUR za okolju prijaznejša vozila v cestnem prometu. Nadalje je bilo 17,0 mio EUR nepovratnih sredstev razpisanih za naložbe v javnem sektorju, in sicer za energetsko prenovo stavb ter za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb, podjetjem 0,3 milijona eurov za energetske preglede in 0,4 milijona EUR občinam za postavitev električnih polnilnic v zavarovanih območjih. Skupen znesek vseh izplačanih nepovratnih sredstev v letu 2017 je tako znašal dobrih 22,1 milijona EUR, od tega 2,5 milijona EUR upravičencem iz Sklada za podnebne spremembe.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.