Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

Odpadne nagrobne sveče škodljivo vplivajo na okolje

29. oktober, 2018AdministratorJavne objaveNo comments

Ministrstvo za okolje in prostor sicer pojasnjuje, da odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, vendar lahko njihova obdelava povzroča škodljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov. Negativen vpliv na okolje povzroča tudi že sama izdelava nagrobnih sveč. Parafin se pridobiva s suho destilacijo rjavega premoga in iz stranskih proizvodov naftnih derivatov, ki so neobnovljivi viri. Ravno tako je plastika za izdelavo ohišij v osnovi narejena iz nafte.

Odpadne nagrobne sveče

Odpadne nagrobne sveče se uvrščajo med komunalne odpadke. Nastanejo po uporabi nagrobnih sveč, ki so lahko voščene ali elektronske. Odpadne nagrobne sveče so sestavljene iz ohišja, ki je običajno iz plastike (PVC, polietilena, polipropilena) ali stekla, kovinskega pokrovčka, ostankov voska in v primeru odpadnih elektronskih nagrobnih sveč tudi iz elektronske komponente. Največ odpadnih nagrobnih sveč nastane na pokopališčih. V Sloveniji je 1199 pokopališč. Obiskovalci pokopališč odlagamo odpadne nagrobne sveče v posebne zabojnike na pokopališču ali ob njem. Vse odpadne nagrobne sveče prevzame izvajalec občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, v primeru pokopališč večjih kot 15 ha, lahko odpadne nagrobne sveče prevzame neposredno zbiralec odpadnih nagrobnih sveč.

Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami ureja ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč. Uredba določa, da so za organizacijo sheme zbiranja odpadnih nagrobnih sveč in predelavo ter financiranje teh dejavnosti odgovorni proizvajalci, pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč, ki jih je v Sloveniji 110. Odpadne nagrobne sveče se morajo zbirati v posebnih zabojnikih ob pokopališčih, ločeno od drugih odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih, in drugih komunalnih odpadkov. Zbiralec jih mora prevzeti in oddati v predelavo. V Sloveniji sta registrirana 2 zbiralca odpadnih nagrobnih sveč in dva predelovalca, vendar eden od njiju ne deluje več.

Predelava odpadnih nagrobnih sveč

Prvi korak predelave klasičnih (parafinskih) odpadnih nagrobnih sveč je ločitev kovinskih pokrovov od plastičnega dela sveče, ki ga v naslednjem koraku predelave zdrobijo. Iz zdrobljene mase magnet izloči preostanek kovinskih delov. Zdrobljena masa potuje v vodno kopel, kjer se delci na podlagi različnih gostot ločijo na frakcije parafina in različnih umetnih mas.
Postopek predelave elektronskih odpadnih sveč je podoben. Pojavljajo pa se težave pri ločitvi plastičnega dela in elektronskega modula, saj je pri delu sveč elektronski modul skupaj z baterijo zalit v ohišje nagrobne sveče.

Končni cilj predelave sveč je pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, ki večinoma nadaljujejo svojo pot v ponovni proces novih proizvodov. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati.

Hierarhija ravnanja z odpadki

S proizvodnjo izdelkov in opravljanjem dejavnosti (distribucija, uporaba, odstranjevanje), pa tudi vsak posameznik, vsakodnevno na tak ali drugačen način vplivamo na okolje. Da bi te vplive čim bolj zmanjšali, je treba pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za preprečevanje odpadkov in pri ravnanju z odpadki upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki. V skladu s hierarhijo največjo pozornost namenimo ukrepom preprečevanja odpadkov, s katerimi se zmanjšujejo količine odpadkov, škodljivi vplivi nastalih odpadkov na okolje in zdravje ljudi ter vsebnost nevarnih snovi v proizvodih. Nastale odpadke pa je potrebno v čim večji meri predelati (pripraviti za ponovno uporabo, jih reciklirati ali drugače predelati) in v čim manjšem obsegu odstraniti, zlasti zmanjšati njihovo odlaganje na odlagališčih.

Količine odpadkov z grobov lahko zmanjšamo tako, da prižgemo svečo manj. Med različnimi ponudbami sveč lahko izberemo do okolja bolj prijazne alternative, na primer sveče, ki jih je mogoče znova napolniti, ali take z daljšim časom gorenja. Vsekakor je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov, če pa odpadne nagrobne sveče nastanejo, je nujno pravilno odlaganje v namenske zabojnike.

* * *

Via:: MOP PR

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor podpira


2018 Mreža za prostor | Zasebnost