Pariški sporazum tudi določa, da morajo vse pogodbenice UNFCCC do konca leta 2020 pripraviti tudi svoje dolgoročne podnebne strategije za izvajanje Pariškega sporazuma oz. skupno izvajanja svetovne podnebne politike. Za raven Evropske unije Evropska komisija na povabilo Evropskega sveta predsednikov vlad in držav pripravlja osnutek Dolgoročne podnebne strategije (Strategy on long-term EU greenhouse gas emissions reductions), ki bo sprejeta konec novembra (predvidoma 29.11.), torej nekaj dni pred začetkom COP24 na Poljskem. Tudi ta dokument naj bi bil ena od osnov za navedeni Talanoa dialog. EU strategija naj bi v premislek predlagala 3 možne trajektorije oz. poti za izvajanje skupne podnebne politiko do leta 2050 v EU in sicer: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 85%, za 95% in t.i. scenariji za ogljično nevtralnost v letu 2050. Tudi Vlada RS Slovenije je začela s pripravo Dolgoročne podnebne strategije, ki bo predvidoma sledila podobnih trem scenarijem za dosego cilja Pariškega sporazuma kot zgoraj navedena strategija na ravni EU. V skladu z nedavno sprejeto EU Uredbo o energetski Uniji, morajo biti te strategije s strani držav članic pripravljene do 1. 1. 2020. Vlada RS bo temu roku seveda sledila.
* * *
Tonski posnetek iz izjave:
– mag. Zoran Kus (mp3; 4 MB),
– novinarska vprašanja in odgovori (mp3; 17,7 MB)
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.