Na začetku lanskega decembra je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšel zbornik Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: zbornik EARL, ki so ga uredili Andrej Bekeš, Jana S. Rošker in Zlatko Šabič. Ti so v uvodniku zapisali, da zbornik “pomeni mejnik v slovenskih raziskavah azijskih regij”, saj gre za prvo interdisciplinarno delo v slovenščini, ki celostno obravnava v globalnem svetu vse pomembnejšo vzhodnoazijsko regijo. Sedemnajst, tematsko sicer zelo raznolikih prispevkov, sega od konfucijanske filozofije, vzhodnoazijske zgodovine, kulture in jezikoslovja, do gospodarskih in političnih odnosov in urbanih študij.
Z vidika urbanih študij je zanimivo poglavje o vključevanju javnosti v prenovo stanovanjskih sosesk v Južni Koreji in Singapurju, ki ga je skupaj z Im Sik Cho in Su Kim prispeval naš sodelavec Blaž Križnik.
Poglavje se ukvarja z vlogo države v preobrazbi vzhodnoazijskih mest. Pri tem se osredotoča na spremenjen odnos med državo in civilno družbo pri prenovi stanovanjskih sosesk v Seulu in Singapurju. V preteklosti je močna intervencionistična država v obeh mestih podpirala hiter gospodarski in urbani razvoj, iz katerega je bila civilna družba večinoma izključena. Vendar se je v zadnjih letih razmerje med državo in civilno družbo spremenilo. Kljub pomembnim razlikam med Seulom in Singapurjem skuša država v obeh mestih uveljaviti bolj vključujoče in participativne oblike načrtovanja in upravljanja prostora.
Primerjava prenove stanovanjske soseske Samdeok v Seulu in Tampines v Singapurju kaže, da je vključevanje javnosti “postalo eno najpomembnejših orodij za spodbujanje sodelovanja prebivalcev in lokalnih skupnosti pri odločanju o različnih vidikih življenja v mestu.”
V obeh primerih so imeli prostorski načrtovalci ključno vlogo pri spodbujanju vključevanja javnosti. Ob podpori države so ti pozornost namenili ne le prenovi obstoječe oziroma gradnji nove skupnostne infrastrukture, ampak tudi krepitvi skupnostnega povezovanja. Tako so se med in še zlasti po prenovi v obeh stanovanjskih soseskah okrepili medsosedski odnosi in skupnostna identiteta, izboljšalo pa se je tudi sodelovanje prebivalcev z javnimi institucijami. Vključevanje javnosti v prenovo je prebivalce hkrati opolnomočilo za samostojno načrtovanje in upravljanje skupnostnih prostorov in bivalnega okolja.
Prav slednje je eden izmed ključnih ciljev trajnostne urbane regeneracije, za katero je vse več zanimanja tudi v Sloveniji. Ne glede na zgodovinske, kulturne in institucionalne razlike so lahko južnokorejske in singapurske izkušnje zato zanimive tudi za slovenska mesta. Pomembne pa so lahko tudi za slovenske prostorske načrtovalce, saj opozarjajo na odgovornost, ki jo imajo slednji za uspešno oblikovanje partnerstva med javnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi pri trajnostni urbani regeneraciji.
Celoten zbornik in poglavje Preobrazba mest v Vzhodni Aziji: Primerjava vključevanja javnosti v prenovo stanovanjskih sosesk v Južni Koreji in Singapurju je mogoče brezplačno prenesti s spletne strani založbe.
Fotografija: Soseska Samdeok Maeul v Seulu (Blaž Križnik, 2017)
The post Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: korejska in singapurska izkušnja z vključevanjem javnosti appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.
Via:: IPoP RSS
