Inštitut za politike prostora (IPoP) je v sredo, 12.10.2016, v Ljubljani in v četrtek, 13. 10. 2016, v Celju organiziral seminarja “Uspešne prakse trajnostne mobilnosti v občinah”.
Marko Peterlin (IPoP) je uvodoma povedal, zakaj je trajnostna mobilnost pomembna, ter predstavil predvsem pozitivne vplive, ki jih ima ne samo na racionalno porabo prostora in zmanjšanje emisij, ampak tudi na sam lokalni razvoj.
V nadaljevanju so bile predstavljene uspešne prakse s področja trajnostne mobilnosti:
– v mestih in suburbanih naseljih (brezplačni javni prevozi, pešbus in bicivlak), ki jih je predstavil Peter Prinčič (IPoP),
– na podeželju (združevanje linij rednega in šolskega prevoza, brezplačni prevozi za starejše), ki jih je prestavila Marjeta Benčina (Focus) ter
– v turističnih krajih (mehka mobilnost v Bohinju, primer Werfenweng) in pri organizaciji dogodkov (Planica, Eurobasket), ki jih je prestavila Anamarija Jere (CIPRA Slovenija).
Nabor predstavljenih slovenskih in tujih primerov dobrih praks trajnostne mobilnosti je zbran v zborniku, ki bo kmalu dosegljiv v elektronski obliki.
Na delavničnem delu dogodka so prisotni predstavniki občin predstavili glavne izzive, s katerimi se soočajo v svojih lokalnih okoljih, in rešitve, o katerih razmišljajo. Razpravljali smo o možnih projektnih idejah za prihajajoče razpise. Strinjali so se, da je v vsakem posameznem primeru treba najprej opraviti analizo in ugotoviti potrebe posameznega okolja. Šele nato je smotrno oblikovati ideje in poiskati najbolj primerne načine za aktivno in celostno izvedbo projektov, pri tem pa ne pozabiti na ozaveščanje prebivalstva.
Projektne ideje, ki so nastale na delavnici, so:
– projekt ozaveščanja o koristnosti uporabe kolesa in trajnostne mobilnosti nasploh,
– izmenjava dobrih projektantskih praks in rešitev v zvezi z univerzalnim oblikovanjem prostora, ki upošteva potrebe oseb z različnimi oviranostmi in drugih ranljivih uporabnikov prostora,
– izmenjava dobrih praks pri kombiniranju različnih namembnosti kolesarskih poti ali poti, namenjenih različnim prometnim načinom (kolesarjenju in pešačenju),
– izvedba javnega prometa po morju,
– povezovanje občin pri urejanju prometa,
– dobre rešitve mobilnosti starejših na podeželju in
– organizacija trajnostne dostave v mestna središča (pešcone).
Zbornik dobrih praks trajnostne mobilnosti v leketronski obliki bo kmalu dostopen tukaj.
Predstavitve:
Via:: IPoP RSS
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.