Komisija uvodoma ugotavlja, da so slovenski organi vzpostavili nacionalni program, ki načeloma (z nekaterimi izjemami) dobro zajema dejavnosti in objekte za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Kar zadeva ravnanje z nizko in srednje kratkoživimi radioaktivnimi odpadki, so predodlagališča vzpostavljena, objekt za odlaganje blizu površja pa je v pripravi. Za dolgoročno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki niso primerni za odlaganje blizu površja, so vzpostavljena skladišča, nacionalni program pa določa časovne okvire za skladišča izrabljenega goriva in razvoj globokega geološkega odlagališča. Komisija meni, da so soodvisnosti med različnimi fazami ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki upoštevane, če se predpostavke glede načrtovanja v nacionalnem programu izvajajo, kakor je predvideno.
Vendar pa je Komisija opomnila na naslednje pomanjkljivosti, ki jih vidi v slovenskem programu:
– Vzpostaviti bi bilo treba program raziskovalnih, razvojnih in predstavitvenih dejavnosti, ki so potrebne za podporo izvedbe geološkega odlagališča ali pa vsaj določiti časovni
okvir za sprejetje takega programa.
– Slovenija naj v svojem programu vzpostavi ključne kazalnike uspešnosti izvajanja programa.
– Slovenija mora predložiti popolno oceno stroškov nacionalnega programa, vključno s stroški radioaktivnih odpadkov iz raziskovalnega reaktorja TRIGA.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.