Menimo, da sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C‑490/16 (A.S. proti Republiki Sloveniji) predstavlja odmik od evropskih vrednot solidarnosti. Sodišče je obšlo dejstvo, da je v času množičnega prihoda beguncev med septembrom 2015 in marcem 2016 šlo za izredne okoliščine, v katerih Republika Hrvaška niti približno ni imela zadostnih kapacitet za sprejem in izvedbo postopkov mednarodne zaščite z ljudmi, ki so potovali prek njenega ozemlja. Če bi ostale evropske države že v tistem času ravnale skladno z včerajšnjo sodbo in iskalce mednarodne zaščite vračale v Republiko Hrvaško, bi zaradi preobremenjenosti verjetno že v nekaj dneh prišlo do razmer, ko vračanje po Dublinski uredbi v skladu z mednarodnim pravom človekovih pravic ne bi bilo več dopustno (podobno je bila iz “dublinskega” sistema zaradi preobremenjenosti oziroma sistemskih pomanjkljivosti do nadaljnjega izključena Grčija in sicer tako na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice kot sodbe Sodišča Evropske unije). Glede na navedeno ocenjujemo, da gre pri včerajšnji sodbi za razliko od predhodnega mnenja generalne pravobranilke E. Sharpston za bolj politično kot pravno odločitev. Ta bo žal imela težke posledice za več sto prosilcev za mednarodno zaščito, ki bodo po več kot enemu letu bivanja v Evropi prisiljeni prekiniti proces integracije v državi, v kateri se nahajajo, in se podrediti prisilnemu vračanju v Republiko Hrvaško.
Via:: PiC RSS
