Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

Sodba Sodišča Evropske unije glede zakonitosti prehodov v času Evropske krize pomeni odmik od evropskih vrednot

27. julij, 2017AdministratorSporočila članovNo comments

Menimo, da sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C‑490/16 (A.S. proti Republiki Sloveniji) predstavlja odmik od evropskih vrednot solidarnosti. Sodišče je obšlo dejstvo, da je v času množičnega prihoda beguncev med septembrom 2015 in marcem 2016 šlo za izredne okoliščine, v katerih Republika Hrvaška niti približno ni imela zadostnih kapacitet za sprejem in izvedbo postopkov mednarodne zaščite z ljudmi, ki so potovali prek njenega ozemlja. Če bi ostale evropske države že v tistem času ravnale skladno z včerajšnjo sodbo in iskalce mednarodne zaščite vračale v Republiko Hrvaško, bi zaradi preobremenjenosti verjetno že v nekaj dneh prišlo do razmer, ko vračanje po Dublinski uredbi v skladu z mednarodnim pravom človekovih pravic ne bi bilo več dopustno (podobno je bila iz “dublinskega” sistema zaradi preobremenjenosti oziroma sistemskih pomanjkljivosti do nadaljnjega izključena Grčija in sicer tako na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice kot sodbe Sodišča Evropske unije). Glede na navedeno ocenjujemo, da gre pri včerajšnji sodbi za razliko od predhodnega mnenja generalne pravobranilke E. Sharpston za bolj politično kot pravno odločitev. Ta bo žal imela težke posledice za več sto prosilcev za mednarodno zaščito, ki bodo po več kot enemu letu bivanja v Evropi prisiljeni prekiniti proces integracije v državi, v kateri se nahajajo, in se podrediti prisilnemu vračanju v Republiko Hrvaško.

Via:: PiC RSS

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor podpira


2018 Mreža za prostor | Zasebnost