Uničenje in hitro zmanjševanje rastlinskih in živalskih populacij po svetu sta neposredni posledici človekovih dejanj, med drugim: podnebne spremembe, krčenje gozdov, izguba habitatov, nezakonita trgovina z zavarovanimi vrstami in divji lov, netrajnostno kmetijstvo, onesnaževanje in neprimerna uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu. Posledice so dolgoročne.
Če ne bomo ukrepali takoj, bo izumiranje najtrajnejša zapuščina človeštva. Vsi živi organizmi imajo svojo vrednost in vsak igra edinstveno vlogo v tej zapleteni mreži življenja. Združiti moramo moči za ohranitev prizadetih in ogroženih vrst: koralnih grebenov, slonov, žuželk, posebej opraševalcev, kitov in številnih drugih. Dobra novica pri tem je, da lahko upočasnimo izumiranje. Mnoge vrste, katerih številčnost upada, so prizadete ali ogrožene, bi si lahko opomogle, če bi zmogli spremeniti način življenja in preudarno rabili le toliko, kolikor potrebujemo za dostojno življenje.
Po državi bodo potekali številni dogodki naravovarstveno obarvanih posameznikov ali organizacij. Pridružimo se, nadgradimo svoje znanje in vsaj malo spremenimo svoj način življenja.
* * *
Več informacij – Svetovni dan Zemlje
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.