Nevladne organizacije treh držav so v okviru predsedovanja trojice Nemčija, Portugalska, Slovenija Svetu EU podale skupne pripombe na predlog sprememb Uredbe o uporabi Aarhuške konvencije, pripravile pa so tudi skupne pripombe, ki jo je med drugimi podprl tudi IPoP – Inštitut za politike prostora.
V okviru aktivnosti predsedovanja je bila organom EU posredovana tudi Deklaracija civilne družbe o dostopu do Evropskega sodišča za prebivalce in NVOje (Več).
EU je kot podpisnica Aarhuške konvencije že dalj časa deležna obravnav Pritožbenega odbora Aarhuške konvencije, ker ne zagotavlja ustreznega dostopa do pravnega varstva. Nezakonitost aktov EU je možno pred Evropskim sodiščem izpodbijati le, če se odločitev nanaša neposredno na prizadetega. Tako imamo na področju okolja, kjer Aarhuška konvencija varuje pravice javnosti, paradoksalno situacijo – več ljudi je (potencialno) prizadetih, manj možnosti imajo, da svoje varstvo uveljavljajo pred Evropskim sodiščem.
EU je bila s strani Pritožbenega odbora deležna več priporočil za izboljšanje stanja (zadeva ACCC/C/2008/32 (EU)) in je že leta 2017 izdala Sporočilo Komisije o dostopu do pravnega varstva o okoljskih zadevah (2017/C 275/01). Letos pa je pripravila spremembe Uredbe 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti.
Predlog sprememb uredbe o uporabi določb Aarhuške konvencije, ki ga je Evropska komisija pospremila s posebnim pismom, je bil v javni razpravi od 16. oktobra 2020. Odziv nevladnih organizacij na predlog organizacij je bil precej buren, saj kljub izboljšavam uredba še vedno ne dosega standarda varstva, kot ga zahteva Aarhuška konvencija – več o tem.
The post V EU vroče o Aarhuški konvenciji – IPoP je podprl skupno izjavo NVO glede Arhuške uredbe appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.
Via:: IPoP RSS
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.