Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

Za varstvo otrok pred nasiljem ključna ratifikacija tretjega Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah

10. avgust, 2016AdministratorSporočila članovNo comments

S sprejemom novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini Republika Slovenija ureja področja, za katera se je v osmih letih od sprejema zakona izkazalo, da niso bila ustrezno urejena, in v nacionalno zakonodajo prenaša mednarodno sprejete zaveze. Kazenska zakonodaja otrok posebej ne varuje pred nasiljem v družini, vendar je s prepovedjo nasilja v družini otrokom ravno tako priznana pravica do življenja brez nasilja. Učinkovit mehanizem za zaščito otrok je Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev, ki omogoča individualne postopke. Slovenija je pri pripravi tretjega Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah igrala proaktivno vlogo, zato Vlado Republike Slovenije pozivamo, da čimprej izpelje postopke za sprejem zakona o ratifikaciji tega protokola in izpolni zavezo, ki jo je dala s podpisom tega protokola. Direktorica PIC Katarina Bervar Sternad dodaja: »Za uresničevanje vseh določil Konvencije je pritožbeni mehanizem, ki bo omogočal krepitev sistema varstva otrokovih pravic v Sloveniji, ključnega pomena.«

Zakon o preprečevanju nasilja v družini je bil sprejet pred osmimi leti in po določenem obdobju uporabe zakona je potrebno pregledati, kaj v zakonu manjka, kaj je potrebno spremeniti in kaj se ni izkazalo kot učinkovito. V tem času so bili na tem področju sprejeti tudi novi mednarodni dokumenti (npr. Istanbulska konvencija), katerih standarde je potrebno prenesti v slovensko zakonodajo. Poleg tega so na nekatere pomanjkljivosti v slovenski zakonodaji opozorile tudi mednarodne in regionalne institucije. Omenimo lahko opozorilo Sveta Evrope, ki je Slovenijo že večkrat pozval k popolni prepovedi telesnega kaznovanja otrok.

Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC, pojasnjuje: »Telesno kaznovanje otrok je v Sloveniji sicer že prepovedano, z novelo pa bo ta prepoved postala nedvoumna. Naj poudarimo, da s tem zakon ne uvaja novega instituta, novih prepovedi, temveč nedvoumno poudarja, kar zakonodaja sicer že ureja oz. prepoveduje.«

Kazenska zakonodaja jasno prepoveduje nasilje v družini in seveda tudi drugo nasilje, vendar otroci niso posebej varovani. Na deklarativni ravni se torej z novelo zakona otrokom prizna enaka pravica do življenja brez nasilja. Slovenija je ratificirala Konvencijo o otrokovih pravicah in je zatorej dolžna spoštovati njena določila, tudi prepoved nasilja nad otroki.

Sloveniji kljub umestitvi tega določila v zakon ostaja še en dolg, in sicer ratifikacija Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev, ki omogoča individualne postopke zaradi kršitev. Nenavadno je, da je bila Slovenija izredno aktivna pri pripravi tega protokola, podpisala ga je leta 2012, še vedno pa ga ni ratificirala.

Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, da čimprej izpelje postopke za sprejem zakona o ratifikaciji tega protokola in izpolni zavezo, ki jo je dala s podpisom tega protokola. Kot dodaja direktorica PIC Katarina Bervar Sternad: »Za uresničevanje vseh določil Konvencije je pritožbeni mehanizem, ki bo omogočal krepitev sistema varstva otrokovih pravic v Sloveniji, ključnega pomena.«

Sporočilo za javnost

Via:: PiC RSS

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor podpira


2018 Mreža za prostor | Zasebnost