Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

11. redna seja Vlade RS

6. december, 2018AdministratorJavne objaveNo comments

Uredbo o določitvi parametrov višinskega dela vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema

Vlada RS je sprejela Uredbo o določitvi parametrov višinskega dela vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema (ZDGRS).

V državnem prostorskem koordinatnem sistemu se podaja položaj objektov v prostoru in ima horizontalno in vertikalno sestavino. Vsako določajo teoretična definicija, parametri in fizična vzpostavitev v naravi. Vertikalna sestavina se sestoji iz gravimetričnega dela in višinskega dela. Z uredbo se določajo parametri višinskega dela vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema s čemer se formalno definira novi državni višinski sistem.

V dosedanjem višinskem sistemu je bilo izhodišče določeno z za današnji čas nenatančnimi mareografskimi meritvami iz časa avstro-ogrske monarhije leta 1875 na pomolu Sartorio (Trst). Z določitvijo srednjega nivoja morja na sodobni mareografski postaji v Kopru vlogo izhodišča prevzema mareograf na ozemlju Republike Slovenije. Spreminja se tudi sistem višin in sicer se uvajajo t.i. normalne višine, ki temeljijo na izmerjenem težnostnem polju Zemlje na območju Slovenije. Izvedene so tudi geodetske meritve višinskih točk na območju Slovenije, ustrezni izračuni in pripravljene podlage za uporabo višinskega sistema v praksi.

Vzpostavitev novega višinskega sistema se izvaja v skladu z mednarodnimi resolucijami, ki veljajo za evropski prostor. Parametri temeljijo na priporočilih in napotilih, ki so jih sprejela Evropska strokovna združenja s področja geodezije in združenje Evropskih geodetskih uprav z namenom, da se v državah članicah Evropske unije uvede skupen Evropski prostorski referenčni sistem. Slovenija je priporočila upoštevala, že uvedla horizontalni in gravimetrični del državnega prostorskega koordinatnega sistema, nazadnje pa tudi višinskega.

Uredba o Krajinskem parku Radensko polje

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o Krajinskem parku Radensko polje. V prvotnem aktu o ustanovitvi je bila za upravljanje Krajinskega parka predvidena koncesija, vendar razpis ni bil izpeljan. Občina Grosuplje je, tudi za namen upravljanja Krajinskega parka Radensko polje, ustanovila javni zavod.

V Uredbi o spremembah uredbe o Krajinskem parku Radensko polje se ključne spremembe nanašajo na način upravljanja, ki je po novem predlogu poverjeno javnemu zavodu. Navezujoč se na to je bilo treba spremeniti tudi organ upravljanja – svet zavoda, tako njegovo sestavo kot tudi pristojnosti v delu, ki se tičejo predstavnika Ministrstva za okolje in prostor.

Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode

Vlada RS je je sprejela Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2019.

Namen vodnega povračila je nadomestiti stroške, ki so povzročeni z obremenjevanjem voda, po načelu, da stroške nosi njihov povzročitelj. Vodno povračilo ima naravo okoljske dajatve za rabo naravne dobrine in pomeni ekonomski ukrep varstva okolja, ki spodbuja učinkovito rabo naravne dobrine tako, da imetnike vodne pravice za posebno rabo vode obremenimo s plačilom vodnega povračila, in sicer tako, da pokrivajo vsaj del stroškov obremenjevanja voda.

Ocenjena vrednost priliva za leto 2019 iz naslova vodnega povračila znaša okoli 31 mio eurov.

Odgovor na vprašanje v zvezi z zmanjševanjem uporabe plastike v Sloveniji

Vlada RS je sprejela odgovor na vprašanje državnega svetnika Bojana Kekca v zvezi z zmanjševanjem uporabe plastike v Sloveniji

Vlada meni, da se vprašanja državnega svetnika nanašajo na naloge, ki so se že izvedle, se jih izvaja ali pa bodo izvedene preko pristojnih ministrstev, in sicer zaradi zagotavljanja skladnosti notranjega pravnega reda s pravom EU in mednarodnimi konvencijami, s ciljem zmanjšati potrošnjo določenih plastičnih izdelkov ter zagotoviti tako ravnanje s plastičnimi izdelki in odpadki, ki ima kar najmanjši negativni vpliv na okolje in zdravje ljudi. Aktivnosti se izvajajo tako, da se obenem zagotavlja delovanje notranjega trga, preprečuje trgovinske ovire ter izkrivljanje in omejevanje konkurence v EU. Vlada si pri prenosu in implementaciji ukrepov na področju krožnega gospodarstva in uveljavljanju strategije za plastiko prizadeva in si bo tudi v prihodnje prizadevala za povezovanje ukrepov na področju odpadkov z ukrepi in pobudami na drugih področjih.

Medresorska delovne skupine za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS

Vlada RS je sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS. Vodja delovne skupine je državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Simon Zajc. Skupino sestavjajo še predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (Mateja Tavčar, Aleš Jeraj in Luka Ivanič), Ministrstva za javno upravo (mag. Andrej Čokert), Ministrstva za finance (Anja Pirnar in Rajko Puš) in Službe Vlade RS za zakonodajo (Maja Štefančič).

Naloge medresorske delovne skupine so pregled pripravljenih izhodišč za spremembe zakonodaje, povezane z vsebinami iz novega 70.a člena Ustave RS, priprava usmeritev za predloge sprememb posameznih predpisov, pomoč posameznim ministrstev pri pripravi sprememb zakonodaje ter spremljanje postopkov sprejemanja sprememb zakonodaje.

* * *

Via:: MOP PR

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor podpira


2018 Mreža za prostor | Zasebnost