Uredba o državnem prostorskem načrtu za železniško progo Maribor – Šentilj
Vlada RS je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za železniško progo Maribor – Šentilj.
Uredba, s katero vlada v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena (ZUPUDPP) sprejme DPN, daje v skladu z ZUPUDPP podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V DPN, kot izvedbenem prostorskem aktu za državno prostorsko ureditev, so določene (opisane in ustrezno grafično prikazane) rešitve glede prometno tehničnega, komunalnega, varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora, pa tudi urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja posega v prostor. Prikazane so v grafičnem delu na kartah ureditvene situacije in situacije komunalne infrastrukture, opisane pa so v tekstualnem delu, med drugim v poglavjih: načrtovane prostorske ureditve, območje DPN, pogoji glede namembnosti posegov v prostor, merila in pogoji za parcelacijo, pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in etapnost izvedbe prostorske ureditve.
Odsek železniške proge Maribor–Šentilj, ki sega vse do državne meje, se v dolžini 15,37 km dogradi z drugim tirom; obstoječi tir se nadgradi. Nova trasa železniške proge poteka večinoma ob trasi obstoječe proge, od nje se, zaradi zagotavljanja ustreznih tehničnih elementov in vozne hitrosti, umakne na območjih novih predorov, čez dolino Pesnice in na odseku severno od naselja Pesnica.
S tem DPN se načrtujejo naslednje prostorske ureditve: odsek železniške proge Maribor – Šentilj – državna meja z gradnjo drugega tira in prestavitvijo obstoječega tira na posameznih odsekih, z vsemi objekti, napravami in ureditvami, potrebnimi za nemoteno funkcioniranje železniške proge; rekonstrukcija železniških postaj Pesnica in Šentilj ter prestavitev železniškega postajališča Cirknica; deviacije državnih, občinskih in nekategoriziranih cest ter nove dostopne ceste; ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij; ureditev lokacij za vnos viškov zemeljskega izkopa v tla z ureditvami na dovoznih poteh do teh lokacij; spremljajoče ureditve: odstranitve objektov, ureditve prostora ob železniških tirih in obcestnem prostoru, rekultivacije zemljišč; objekti in ureditve za varovanje okolja; drugi ukrepi in ureditve, povezani z načrtovanimi ureditvami.
Dopolnitev Akta o ustanovitvi Stanovanjskega sklada RS kot javnega sklada
Vlada RS je sprejela dopolnitev Akta o ustanovitvi Stanovanjskega sklada RS (SSRS) kot javnega sklada.
V javnem interesu je, da ima ustanovitelj nadzor nad kapitalskimi naložbami in zagotovi učinkovito upravljanje kapitalskih naložb, ki so v lasti SSRS. Zato je vlada predlagala, da se imenuje člane nadzornega sveta. V akt se je dodalo besedilo, da ima nadzorni svet gospodarske družbe, katere poslovni delež je v lasti SSRS, pet članov. Člane nadzornega sveta gospodarske družbe, katere poslovni delež je v lasti SSRS, imenuje vlada, in sicer: dva predstavnika ministrstva, pristojnega za prostor, ki sta strokovnjaka s stanovanjskega, gradbenega ali prostorskega načrtovanja; enega predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, ki je strokovnjak za računovodsko in finančno področje; enega predstavnika zaposlenih v gospodarski družbi; enega predstavnika uporabnikov storitev gospodarske družbe.
Vlada sprejme poslovni in finančni načrt ter poročilo o delu gospodarske družbe, katere poslovni delež je v lasti SSRS.
Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav med 27. in 28. aprilom 2017
Vlada RS je sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav med 27. in 28. aprilom 2017.
Vlada se je 5. 10. 2017 seznanila s končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 27. in 28. aprilom 2017 ter ugotovila, da končna ocena neposredne škode presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2017 (približno 2,58 mio evra) in je tako dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Na podlagi zakona je Ministrstvo za okolje pripravilo Program odprave neposredne škode na stvareh zaradi poplav med 27. in 28. aprilom 2017, v skupni višini 23 mio evrov. Sredstva v letu 2018 se zagotavljajo za izvedbo prioritetnih obnov v okviru proračunske rezerve v skupni višini 18 mio evrov za: obnovo objektov vodne infrastrukture; obnovo občinske infrastrukture in javnih objektov ter vračilo presežnih sredstev; izvedbo geotehničnih ukrepov; sofinanciranje obnove stanovanjskih objektov v lasti oseb zasebnega prava; obnovo posebnih objektov – kulturnih spomenikov.
Namen in cilj programa je realizacija ukrepov, ki so potrebni za normalizacijo stanja na prizadetih območjih in preprečitev oziroma omilitev čezmerne škode do katere lahko pride v nadaljevanju, če se ukrepi ne bi izvajali in so opredeljenih z zakonom.
Dopolnitev programa popotresne obnove posledic potresa v Posočju za leto 2018
Vlada RS je sprejela Dopolnitev programa popotresne obnove posledic potresa v Posočju 12. 7. 2004 z izhodišči za izvedbo v letu 2018.
Za leto 2018 so predvidena sredstva državnega proračuna RS za: izvedbo rušitev stavb, ki ogrožajo ljudi in okolico ter predstavljajo neposredno nevarnost v primeru novega potresa; izvedbo rušitev stavb, ki so predvidene za nadomestno gradnjo in priprava parcel za gradnjo; projektiranje popotresne obnove objektov (projektna dokumentacija) z vsemi potrebnimi predhodnimi deli in podpornimi dejavnostmi (med drugimi geodezija, geologija in arheologija), sanacijo, rekonstrukcijo stavb, oziroma izvajanje nadomestnih gradenj eno in dvostanovanjskih stavb ter spremljajočih aktivnosti; sanacijo, rekonstrukcijo in gradnjo stanovanjskih blokov; sanacijo in rekonstrukcijo in gradnjo poslovnih in poslovno-stanovanjskih ter gospodarskih objektov; obnovo kulturnih spomenikov in izvedba restavratorskih del na objektih, kjer se izvaja statična sanacija objektov; vodenje obnove in spremljevalne dejavnosti, ki so s tem povezane; za začasne namestitve oškodovancev med obnovo njihovih objektov; za odpravo reklamacij obnovljenih objektov, v kolikor drugi garancijski instrumenti odpovejo; izdelavo projektih nalog za novo uvrščene objekte v program obnove.
Predvidena poraba sredstev v letu 2018 za izvedbo popotresne obnove znaša 4 milijone evrov.
Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Ojstrica
Vlada RS je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Ojstrica.
Cilj izgradnje vetrne elektrarne je prispevati k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, v skladu z načeli energetske politike in energetskim zakonom, strategijo prostorskega razvoja, Akcijskim načrtom za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 in usmeritvami za pripravo Energetskega koncepta Slovenije.
Polje vetrnih elektrarn Ojstrica obsega tri vetrnice s spremljajočo infrastrukturo. Območje prostorske ureditve se v celoti nahaja na območju občine Dravograd, na slemenu med Morijevim vrhom in vrhom Košenjaka.
Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Zajčica
Vlada RS je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Zajčica.
Cilj izgradnje vetrne elektrarne je prispevati k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, v skladu z načeli energetske politike in energetskim zakonom, strategijo prostorskega razvoja, Akcijskim načrtom za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 in usmeritvami za pripravo Energetskega koncepta Slovenije.
Polje vetrne elektrarne Zajčica bo obsegalo do 9 vetrnic in spremljajočo infrastrukturo. Območje prostorske ureditve se v celoti nahaja v občini Divača na slemenih hribov Zajčica, Na Gavgah in Strmec.
Besedilo zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Vlada RS je sprejela besedilo Zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti 9., 11., tretjega odstavka 12., drugega odstavka 14., 14.a in 15.a člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča – NUSZ (Medobčinski uradni vestnik št. 16/05) in predlog za prednostno obravnavo ter jo vloži pri Ustavnem sodišču RS.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v skladu z Zakonom o državni upravi Mestno občino Maribor večkrat opozorilo na neustavnost Odloka o NUSZ in jo pozvalo, da sprejme nov odlok. Kljub temu občina spornih določil odloka ni razveljavila niti ni sprejela novega odloka, zato je MOP vladi predlagal, da v skladu z Zakonom o ustavnem sodišču začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka in postopek vodi po prednostni obravnavi.
Postopek naknadnega nadzora zakonitosti odloka je MOP začel na podlagi pobud in vlog zavezancev za plačilo NUSZ, ki zatrjujejo, da gre za neenakopravno in ne transparentno obremenjevanje z NUSZ, za nesorazmerno velike obremenitve zavezancev z NUSZ glede na njihovo dejavnost, za neobstoj materialnih kriterijev za določitev višine osnovne vrednosti obremenitve z NUSZ, za nesorazmernost razlik obremenitve z NUSZ za enake nepremičnine na različnih lokacijah in za kršitve določil veljavnih predpisov, ki določajo obremenitev z NUSZ.
Mnenje o predlogu Zakona o reševanju stanovanjske problematike mladih
Vlada RS je sprejela mnenje o predlogu Zakona o reševanju stanovanjske problematike mladih, ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom.
Predloga zakona vlada ne podpira, saj je je v celoti nedorečen in kot tak v praksi neizvršljiv. Predvideva namreč, da bodo na Stanovanjski sklad RS prenesena vsa nezasedena stanovanja, s katerimi upravljajo ministrstva za obrambo, za pravosodje, za notranje zadeve in za javno upravo, pri tem pa število ni jasno določeno in je o njem mogoče le sklepati. Pojem »nezasedeno stanovanje« namreč ni opredeljen, glede na obrazložitev pa zajema tudi stanovanja, ki so že bila dodeljena, pa jih upravičenci še niso prevzeli, ter stanovanja, ki so v postopku prodaje. Neopredeljeni so tudi pogoji najema (na primer čas in višina najemnine) ter predvidene prodaje (cena).
Vlada se zaveda problematike na področju stanovanj, zato je tudi potrdila Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025, ki jo je konec leta 2015 sprejel državni zbor.
Posebno pozornost resolucija namenja ustvarjanju razmer za zagotavljanje kakovosti bivanja za različne ciljne skupine prebivalstva. S prepletenimi ukrepi na različnih prednostnih področjih, v obliki celovitih paketov, pristopa k reševanju stanovanjske problematike dveh specifičnih ciljnih skupin prebivalstva – mladih in starejših, medtem ko želi predlagatelj s predlogom zakona urejati stanovanjsko problematiko parcialno, izključno za mladino, torej le za eno od občutljivih skupin prebivalstva, ki ima tako ali drugače z obstoječo zakonodajo že možnost pridobiti ustrezno bivališče s strani javnega sektorja, tako da prosti trg ni edini način zadovoljevanja stanovanjskih potreb prebivalstva, kot to želi prikazati predlagatelj.
Stanovanja, ki so predstavljala trajno nezasedena stanovanja, so že prenesena na sklad, stanovanja, ki so ostala, so uporabna in namenjena reševanju stanovanjskih vprašanj javnih uslužbencev.
Sprejetje predlaganega zakona bi imelo tudi negativne finančne posledice za državni proračun. Upravljanje s stanovanji Stanovanjske komisije vlade ni dejavnost, ki bi ustvarjala izgubo in bremenila proračun, temveč ustvarja lastni prihodek iz naslova najemnin. V grobem podatki za leto 2014 kažejo, da znašajo prihodki 1,1 mio EUR, na odhodkovni strani pa je bila bilanca 380 tisoč EUR. Pozitivna bilanca v korist proračunskih sredstev znaša torej 721 tisoč EUR, kar pomeni, da je učinek upravljanja s službenimi stanovanji pozitiven in bi navedena razpoložljiva sredstva lahko bila namenjena tudi nakupu novih stanovanj. Vlada pojasnjuje še, da najemniki službenih stanovanj plačujejo najemnino v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin, in sicer po najvišji dovoljeni letni stopnji, v skladu z navedeno uredbo.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.