Uvrstitev dveh novih projektov v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2018-2021
Vlada RS je v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2018-2021 uvrstila dva nova projekta: »Čezmejni načrt za inovativno trajnostno upravljanje mejne Mure in izboljšanje obvladovanja poplavne ogroženosti – goMURra« in »Aktivnosti zapiranja Rudnika Žirovski vrh«.
Projekt »goMURra« je rezultat dolgoletnega sodelovanja uradnih institucij v Sloveniji in Avstriji na področju upravljanja voda, predvsem v okviru delovanja Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro. Namen projekta je obvladovanje tveganj in zmanjšanje poplavne ogroženosti ter izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda. Prav tako je namen projekta vzpodbujanje trajnostnega razvoja in izboljšanje kakovosti bivalnega okolja na območju mejne Mure. Ključni cilji projekta so izvedba gradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti Gornje Radgone in Radgone, priprava čezmejnega načrta za usklajeno trajnostno upravljanje – »Mejna Mura 2030« in priprava načrta zaščite in reševanja v primeru poplav mejne Mure. Doseganje ciljev in namena projekta je možno samo ob upoštevanju celotnega porečja, ki se v dotičnem primeru razteza čez Slovenijo in Avstrijo. Ukrepe je potrebno bilateralno uskladiti, saj je le na tak način možno doseganje tako kratkoročnih kot dolgoročnih ciljev upravljanja voda ob mejni Muri. Skupna vrednost projekta je dobrih 2,8 mio EUR (85% Evropski sklad za regionalni razvoj – ESRR in 15% lastna udeležba). V okviru projekta je za slovenske partnerje namenjenih dobrih 1,4 mio EUR.
V sklopu projekta »Aktivnosti zapiranja Rudnika Žirovski vrh« se bo dokončalo izvajanje programa izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude v rudniku urana Žirovski Vrh in preprečevanja posledic rudarjenja. Po zaključku projekta bo aktivnosti dolgoročnega nadzora in vzdrževanje objektov predalo izvajalcu obvezne gospodarske javne službe Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO). V letošnjem letu znaša vrednost investicije 230.000 EUR, v naslednjem dobrih 1,2 mio EUR, v letu 2020 pa približno 600.000 EUR. Za zapiranje odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt, njegovo predajo v dolgoročno upravljanje in vzdrževanje na ARAO do konca leta 2019 ter v začetku leta 2020 končno likvidacijo Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d. o. o., je treba: izvesti nakup zemljišč znotraj ograje odlagališča Boršt, ki so trenutno še v zasebni lasti. Pred zaprtjem odlagališča Boršt morajo biti vsa zemljišča znotraj ograje odlagališča Boršt v lasti RS, tj. objekt državne infrastrukture; izvesti dodatne sanacijske ukrepe za zagotavljanje nadzora dolgoročne stabilnosti odlagališča Boršt. To je predvsem čiščenje obstoječih in izdelava novih piezometrov ter posodobitev opreme za izvajanje meritev nivojev podtalnice v piezometrih; zagotoviti obratovanje rudnika, vključno z rednim vzdrževanjem odlagališča Boršt, monitoringom okolja ter plačilom še neizplačanih obveznosti do občine in ostalih upravičencev; pripraviti dokumentacijo za zapiranje odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt, ki vključuje posodobitev vsebine varnostnega poročila z novo izvedenimi sanacijskimi ukrepi ter rezultati in zaključki analiz, opravljenih v zadnjih letih. Treba bo tudi pridobiti strokovno mnenje o izvedenih aktivnostih in vsebini varnostnega poročila, ki bo služilo v pomoč pri odločanju Uprave RS za jedrsko varnost pri izdaji odločbe o zaprtju odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.