Ustavitev priprave DPN za območje HE Hrastje-Mota na Muri
Vlada RS je odločila, da se postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za območje HE Hrastje-Mota na Muri ustavi. Na podlagi Sklepa o pripravi DPN za območje HE Hrastje-Mota na Muri z dne 16. 5. 2013, so bile preučene tri variante, katerih vpliv pa je bil v okoljskem poročilu ocenjen kot bistven (ocena D).
V Študiji variant so se variante podrobneje obdelale, ovrednotile in primerjale s prostorsko- družbenega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenile z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju. Okoljsko vrednotenje je bilo izvedeno v celoviti presoji vplivov na okolje in presoji sprejemljivosti na varovana območja. Kot potencialna lokacija pregradnega objekta HE so bile primerjane tri variante, ki so se med seboj razlikovale glede na lokacijo zajezitve oziroma pregradnega objekta in število elektrarn. Dve varianti sta predvidevali eno hidroelektrarno na dveh potencialnih lokacijah, tretja varianta pa dve manjši hidroelektrarni. Vse primerjane hidroelektrarne so pretočnega tipa moči do 55 MW, prostornine akumulacij pa približno 4 milijone m3. V zaključku študija variant povzema, da v primeru katerekoli od obravnavanih variant ne bo mogoče doseči dobrega ekološkega stanja površinske vode in ne bo mogoče preprečiti poslabšanja njenega ekološkega stanja. Prav tako ne bo mogoče doseči varstvenih ciljev z vidika varstva narave, zato so vse variante z okoljskega vidika ocenjene kot manj primerne. V Študiji variant so se variante podrobneje obdelale, ovrednotile in primerjale s prostorsko – družbenega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenile z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju. Okoljsko vrednotenje je bilo izvedeno v celoviti presoji vplivov na okolje (CPVO) in presoji sprejemljivosti na varovana območja.
V juliju 2018 je UNESCO v okviru programa Človek in biosfera, na predlog Slovenije razglasil območje Mura v Sloveniji za biosferno območje Mura, kar pomeni, da je postalo del svetovne mreže biosfernih območij. Cilj območja je tako ohranjanje narave in značilnosti ter trajnostni razvoj. Stranki v postopku celovite presoje vplivov na okolje Društvo za proučevanje rib Slovenije in Zveza društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura, opozarjata na vplive na reko Muro, ki sodi s svojimi pritoki med biotsko najbogatejša območja v Sloveniji in v Evropi ter predstavlja življenjski prostor številnih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, tudi takšne, ki živijo samo na območju reke Mure. Opozarjata tudi na negativne vplive na evropsko ekološko omrežje Naturo 2000 ter vrste in habitatne tipe. Mednarodne nevladne organizacije, kot so Drava Federation in WWF menijo, da je treba ohraniti še edino ohranjeno dolinsko reko v Sloveniji in pozivajo k mednarodnemu postopku.
Prav tako so zahtevo za čezmejni postopek po mednarodnem Protokolu o strateški presoji vplivov na okolje podale Republika Avstrija, Republika Hrvaška in Madžarska. Ker so hidroelektrarne na Prilogi 1, Zakona o ratifikaciji Konvencije o čezmejnih vplivih na okolje, bi v primeru nadaljevanja postopka morali z gradivom, ki ima že nacionalno negativno okoljsko oceno izvesti čezmejne postopke strateške presoje vplivov na okolje, vključno z javnimi predstavitvami v sosednjih državah, kar bi bilo za okoljsko nesprejemljive rešitve nesmiselno.
Nadaljevanje postopka CPVO in priprave DPN bi pomenilo dodatne stroške in administrativno delo, postopek pa bi se, ob upoštevanju mnenj deležnikov, zaključil z negativno odločitvijo o sprejemljivosti vplivov plana na okolje, saj nobeno od predloženih gradiv ni izkazalo okoljske sprejemljivosti načrtovanih rešitev.
Uredba o dejanskih rabah zemljišč
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o dejanskih rabah zemljišč. Pravna podlaga za sprejem uredbe je spremenjen Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN- B), kjer je rok o vodenju podatkov o dejanski rabi zemljišč s 1. junija 2019 podaljšan na 1. april 2020. Zaradi uskladitve s tem datumom je tudi v tej uredbi podaljšan rok za vodenje podatkov o dejanskih rabah zemljišč, in sicer do 1. aprila 2020. S 1. aprilom 2020 bodo vrednosti nepremičnin določene na novo, lastniki bodo obvestilo o tem prejeli po pošti. Takrat bodo lahko tudi začeli postopke za uveljavljenje posebnih okoliščin za posamezno nepremičnino.
Zakon o evidentiranju nepremičnin določa, da vlada predpiše vrste dejanskih rab zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru, vrste podrobnejših dejanskih rab zemljišč in njihove šifre, ter razvrstitev podrobnejših rab zemljišč v dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru. Vlada predpiše tudi podatke, ki se prevzemajo iz matičnih evidenc dejanske rabe zemljišč in pogoje za prevzem teh podatkov v zemljiški kataster ter način usklajevanja poligonov različnih dejanskih rab zemljišč. Zakon določa osnovne vrste dejanskih rabe zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru: kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča, neplodna zemljišča in pozidana zemljišča. Podatki o dejanskih rabah zemljišč se prevzemajo iz posameznih evidenc podrobnejših dejanskih rab, ki se vodijo na podlagi zakonov (t.i. »matične evidence dejanske rabe zemljišč«). Geodetska uprava RS evidentira dejansko rabo zemljišč v skupnem sloju dejanske rabe zemljišč, z grafičnim presekom pa izračuna delež dejanskih rab zemljišč na parcelo.
Teritorialni dialog z mesti v obdobju 2014–2018
Vlada RS se je seznanila s Poročilom Ministrstva za okolje in prostor (MOP) o teritorialnem dialogu z mesti v obdobju 2014–2018. Z namenom spodbujanja in usmerjanja trajnostnega urbanega razvoja MOP izvaja aktivnosti za neposredni dialog s slovenskimi mesti, t. i. teritorialni dialog z mesti. Urbani razvoj je usmerjanje in načrtovanje razvoja v mestih, drugih urbanih naseljih in širših mestnih območjih. Namen dialoga je spodbuditi izvajanje celovitih in povezanih ukrepov v mestih za obvladovanje gospodarskih, okoljskih, podnebnih, demografskih in socialnih izzivov mest ter podporo mreženju za lažjo izvedbo zastavljenih ciljev pri razvoju mest.
Aktivnosti so bile namenjene spodbujanju trajnostnega urbanega razvoja, prednostno izvajanju celovitih in povezanih ukrepov v mestih za obvladovanje gospodarskih, okoljskih, podnebnih, demografskih in socialnih izzivov mest ter podporo mreženju za lažjo izvedbo zastavljenih ciljev pri razvoju mest. Poročilo podaja izhodišča urbanega razvoja in teritorialnega dialoga z mesti, pregled aktivnosti s poudarkom na Urbanem forumu ter priporočila za nadaljnje vodenje teritorialnega dialoga z mesti.
Teritorialni dialog z mesti v letih 2014–2018 ima pozitivne učinke. Med drugim je pripomogel k uspešni pripravi trajnostnih urbanih strategij in črpanju evropskih kohezijskih sredstev, namenjenih izključno mestom. Z njegovo pomočjo se pripravljajo uspešni projekti urbanega razvoja ter se krepita vloga slovenskih mest pri razvoju države in sodelovanje mest in državnih resorjev pri oblikovanju evropske politike urbanega razvoja na podlagi Urbane agende EU. Prav tako je to tudi instrument boljšega sodelovanja med deležniki urbanega razvoja v Sloveniji.
Imenovanje v. d. generalne direktorice ARSO
Vlada RS je imenovala mag. Lilijano Kozlovič s. 3. 6. 2019 za vršilko dolžnosti generalne direktorice Agencije RS za okolje (ARSO), in sicer do imenovanja generalnega direktorja ARSO, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 2. 12. 2019. V Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) je določeno, da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj direktorja organa v sestavi ministrstva brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
Mag. Lilijana Kozlovič je magistra prava, ima bogate izkušnje z vodenjem v državni upravi. Med drugim je bila načelnica Upravne enote Koper, poslanka Državnega zbora RS in generalna sekretarka Vlade RS.
Izvajanje nacionalne varčevalne sheme za leto 2018
Vlada RS je sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS) za leto 2018 Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada.
Na dan 31. 12. 2018 je bilo v NSVS vključenih 109 aktivnih varčevalnih pogodb v skupnem obsegu 228 lotov. Število varčevalcev, ki so do 31. 12. 2018 uspešno zaključili varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (prejeli premije za vsa leta varčevanja in pridobili pravico do posojila), je 82.248 v skupnem obsegu 161.419 lotov. Med njimi je 75.214 pet letnih pogodb v skupnem obsegu 147.953 lotov in 7.034 več-letnih pogodb v skupnem obsegu 13.466 lotov.
Sklad je 77 upravičenim varčevalcem v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi v letu 2018 izplačal 5.222,92 EUR.
Imenovanje direktorja Stanovanjskega sklada RS
Vlada RS je imenovala mag. Črtomirja Remca za direktorja Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada (SSRS), za dobo štirih (4) let in sicer, od 1. 7. 2019 do 30. 6. 2023, z zmožnostjo ponovnega imenovanja. Mag. Remec je bil izbran kot najprimernejši kandidat na
podlagi javnega razpis za delovno mesto direktorja Stanovanjskega sklada RS, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS z dne 1. 3. 2019.
Mag. Črtomir Remec je od leta 2015 direktor SSRS, prej pa je opravljal funkcijo direktorja CBS inštituta, celovite gradbene rešitve, d. o. o. (razvoj fasadnih sistemov z visoko energijsko učinkovitostjo), pred tem pa je bil med drugim tudi direktor konstrukcijskega oddelka na Inštitutu za metalne konstrukcije – IMK, Ljubljana ter direktor Inštituta za metalne konstrukcije – IMK.
Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Inštituta za vode RS
Vlada RS je imenovala Aleša Vidmarja, za vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Inštituta za vode RS, in sicer do imenovanja direktorja javnega zavoda Inštituta za vode RS, vendar najdlje za sedem mesecev, in sicer, od 1. 6. 2019 do 31. 12. 2019. Mag. Karin Kompare pa je vlada z dnem 30. 5. 2019 razrešila kot vršilko dolžnosti direktorice javnega zavoda Inštituta za vode RS. Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo razpis za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Inštitut za vode RS februarja 2019, vendar je bil postopek zaključen brez izbora. Za čas od 15. 3. 2019 do 14. 9. 2019 je bila sicer z odločbo Vlade RS imenovana kot vršilka dolžnost direktorja javnega zavoda inštituta mag. Karin Kompare, vendar je ta dne 5. 4. 2019 podala odstopno izjavo.
Aleš Vidmar je univerzitetni diplomirani politolog, sedaj pa opravlja delo direktorja Evropskega razvojnega inštituta. Ima bogat izkušnje s področja vodenja.
* * *
Via:: MOP PR
