Analiza presoj vplivov predpisov na okolje je namenjena pregledu pravne ureditve in prakse izvajanja presoj vplivov na okolje, s poudarkom na podnebju, v okviru priprave predlogov predpisov oz. spremnih gradiv za njihov sprejem. Poseben poudarek je namenjen vladnemu gradivu, v obliki predloga zakona; vlada je namreč v Sloveniji daleč najpogostejši predlagatelj zakonov, kakor je to običajno tudi v drugih državah s podobno ureditvijo.
Namen analize je bil določitev, katere pomanjkljivosti obstajajo v sistemu z vidika presojanja vplivov, ki jih bodo imeli predpisi na podnebje in priprava predlogov za izboljšanje. Predvsem želimo okrepiti presoje vplivov na podnebje zaradi uveljavljanja t.i. »mainstreaminga« podnebnih sprememb skozi predpise – faza priprave zakonov je seveda ključnega pomena, ob ustreznem zavedanju tudi pripravljevcav zakonov, da bodo njihovi predlogi imeli na podnebje.
V analizi predstavljamo pravno ureditev s področja presoje vplivov predpisov na okolje in podnebje v Sloveniji, nato predstavljamo primerjalni pregled ureditev v izbranih država članicah EU (Madžarska, Slovaška, Češka, v manjši meri pa še Finska, Nemčija in Poljska), sledi pregled izvajanja presoj vplivov predpisov na okolje in podnebje v Sloveniji v praksi, nato pa zaključne ugotovitve ter predlogi izboljšav trenutne ureditve in prakse.
Celoten dokument je dostopen na TEJ POVEZAVI, v nadaljevanju pa predstavljamo ključne ugotovitve analize:
1. Slovenski pravni red, skupaj s Priročnikom MJU, Akcijskim načrtom 2019-2022 in Zeleno proračunsko reformo pripravljavcem zakonodaje omogoča izvajanje bolj kakovostne presoje posledic predpisov na okolje, kot se trenutno izvaja v praksi.
2. Pripravljavci predpisov ne upoštevajo Priročnika MJU in (še) ne izvajajo Zelenega okoljskega testa v praksi.
3. Zeleni okoljski test po testnih izvedbah dopušča preveliko polje subjektivnosti in proste presoje pripravljavcev predpisov. To jim v praksi omogoča, da izpostavljajo zgolj pozitivne učinke predpisa in ne ovrednotijo negativnih posledic. MOP pripravlja izboljšave zelenega testa, ki naj bi bil do leta 2022 vključen v vladna gradiva.
4. Izvajanje presoje posledic predpisov na okolje nima določenega skrbnika za preverjanje kakovosti izvajanja presoj.
5. Neustrezna presoja posledic predpisov na okolje je tudi rezultat dejstva, da za neupoštevanje smernic in priročnikov ni določenih nobenih sankcij.
6. Kakovostna presoja vplivov predpisov na okolje je predvsem v domeni politične volje, od katere je odvisna tudi dosledna implementacija sicer kakovostnega Akcijskega načrta 2019-2022. Politična volja je poglavitni faktor pri kakovostnih presojah tudi v pravnih redih drugih držav, analiziranih v tej analizi.
7. Presoja posledic predpisov na podnebje je del presoje vplivov na okolje, vendar se v praksi podnebni vidik večinoma ne upošteva.
8. Za izvajanje presoj posledic na podnebje, bi bilo potrebno najprej poskrbeti za kakovostno izvajanje presoje posledic na okolje.
9. Ureditev na Češkem jasno določa minimalne zahteve, ki jih pripravljavec predpisa mora upoštevati pri opravljanju presoje vplivov predpisov na okolje (In ostala področja). Jasno so določene tudi metodologije, ki so prav tako obvezne.
Za va dodatna vprašanja lahko pišete na aljosa.petek@pic.si, če imate konkretno pravno vprašanje pa neposredno na Zeleno svetovalnico.
The post Analiza presoj vplivov predpisov na okolje in podnebje appeared first on Zagovorniki okolja | varstvo okolja, varstvo prostora.
Via:: Zagovorniki okolja rss
