Ministri so se strinjali, da mora biti prehod družbeno in socialno pravičen in so se zavzeli za vzpostavitev ustreznih mehanizmov, ki bodo podprli pravično transformacijo. Ministri so v večini pozdravili nujnost čim prejšnjega doseganja podnebne nevtralnosti, čeprav so stališča glede natančnejšega datuma za doseganje tega cilja različna. Na marčnem zasedanju Evropskega sveta bodo o dolgoročnih podnebnih ciljih EU razpravljali tudi predsedniki vlad in držav EU. Kot je poudaril državni sekretar Zajc, je najbolj pomemben element vizije za pripravo dolgoročne podnebne strategije EU poziv za prehod v nevtralnost emisij toplogrednih plinov že do sredine tega stoletja, na čemer je treba graditi v prihodnjih razpravah.
Nato je svet potrdil splošni pristop glede direktive o pitni vodi. Ministri so v večini pozdravili ureditev dostopa do pitne vode, kar bi moralo postati univerzalna pravica. Največ razprave je bilo glede ureditve materialov v stiku z vodo. Zahteve glede teh materialov je treba, na podlagi kompromisnega predloga, harmonizirati na ravni EU. Slovenija je tak pristop podprla in opozorila, da bo treba pri izvajanju tega sistema povezati že obstoječe procese na ravni EU, zlasti delo obeh obstoječih agencij za kemikalije in varno hrano. To besedilo bo služilo za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom v naslednji sestavi.
V nadaljevanju so ministri opravili razpravo o okviru EU glede endokrinih motilcev in izmenjali mnenja za zelenitev EU semestra.
Med točkami je Slovenija pozdravila predlog Francije, da se zasledovanje ciljev podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja vključi v vse prihodnje trgovinske sporazume, ki bi jih sklepala EU. Prav tako se je strinjala s Španijo, ki je opozorila na problem izseljevanja ljudi s podeželja. Politike na področju biodiverzitete, kulturne krajine, pridelave zdrave hrane ter različnih ekosistemskih storitev je treba zastaviti tako, da bodo ponudile nove zaposlitvene priložnosti, na primer v okolju prijaznem turizmu, ki bo tudi zagotavljal delovna mesta na lokalni ravni in tako spodbujal lokalno gospodarstvo. Te vsebine bi bilo treba ustrezno nasloviti tudi v okviru pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.