Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 12. julija 2016 objavilo obvestilo za javnost o sodbah in odločitvah sodišča: V petih primerih pritožb tujcev proti Franciji je ESČP odločilo o vprašanju pridržanja mladoletnih otrok, ki so v spremstvu svojih staršev v postopkih vračanja. V vseh primerih je odločilo, upoštevajoč otrokovo mladost, da je zaradi trajanja pridržanja in pogojev, v katerih so bile te družine pridržane, prišlo do kršitve 3. člena (prepoved mučenja) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kljub načeloma primernim razmeram v centrih za pridržanje tovrstne institucije vzbujajo zaskrbljenost pri otrocih. Pridržanje je v skladu z EKČP lahko ustrezno le, v kolikor gre za kratko namestitev, pri tem ESČP poudarja, da morajo v primerih pridržanja mladoletnih otrok domači organi zagotoviti, da je namestitev v centru za pridržanje ukrep v skrajni sili, v kolikor ukrep alternativne namestitve ni na voljo. Že sedemdnevni ukrep nastanitve v centru za pridržanje predstavlja kršitev 3. člena EKČP. V treh primerih je še odločilo, da je bila namestitev otroka v centru za pridržanje v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena (pravica do svobode in varnost) in četrtim odstavkom istega člena (pravica do hitrega odločanja o zakonitosti odvzema prostosti) EKČP, v dveh primerih pa tudi, da je država kršila pravico do spoštovanja družinskega življenja, ki jo varuje 8. člen Konvencije (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja).
V Sloveniji področje vračanja tujcev ureja Zakon o tujcih (ZTuj-2), ki v tretjem odstavku 76. člena določa, da se omejitev gibanja žensk, družin, otrok, mladoletnikov brez spremstva, ostarelih, huje bolnih in drugih ranljivih oseb, zagotovi ločeno, da je zagotovljena ustrezna zasebnost. V zvezi z nastanitvijo mladoletnih otrok brez spremstva in tistih z družino ZTuj-2 določa, da se v dogovoru s skrbnikom za posebni primer nastani v primernih ustanovah za nastanitev mladoletnih oseb. Slovenija do sedaj še ni zagotovila alternativnih nastanitev za te kategorije tujcev, zato se v praksi za nastanitev mladoletnikov brez spremstva in družin še vedno izključno uporablja Center za tujce. Na neustreznost te ureditve opozarjajo tako nacionalne kot tudi mednarodne nevladne organizacije. Na zadnji seje Vlade sprejeti načrt za nastanitev mladoletnikov brez spremstva iz zadnjega begunskega vala, je gotovo korak v pravo smer. Za zadostitev standardu varstva po EKČP pa bo morala Slovenija to tudi sistemsko urediti.
Via:: PiC RSS
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.