Izboljšanje in hitrejše izvajanje procesov na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami je mogoče doseči le s povezljivimi, preprosto dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov. »Izboljšave bodo omogočile elektronsko poslovanje v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja, priprave prostorskih aktov in evidentiranja nepremičnin. Aktivnosti bodo olajšale življenje vsem uporabnikom prostorskih podatkov: državnim organom, upravljavcem zbirk prostorskih podatkov, investitorjem, strokovnjakom, ki delujejo na področju prostorskih podatkov, in kar je najvažnejše, vsem državljanom,« je pojasnil Aleš Prijon, državni sekretar za področje prostora na Ministrstvu za okolje in prostor.
Lastniki in upravljavci prostorskih podatkov morajo transformirati podatke v novi koordinatni sistem
Slovenija je z uvedbo novega državnega koordinatnega sistema, ki temelji na evropskem koordinatnem sistemu, sledila zahtevam in priporočilom direktive INSPIRE, resolucije Združenih narodov o geoprostorskih podatkih ter potrebam, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Da je Slovenija prepoznala potrebo po “prostorskem povezovanju” že zelo zgodaj, priča dejstvo, da je Vlada RS že pred petnajstimi leti sprejela Strategijo osnovnega geodetskega sistema in s tem začrtala svojo usmeritev k medopravilnosti, povezljivosti in dostopnosti do prostorskih podatkov.
»Zgolj opredelitev novega koordinatnega sistema ni dovolj za povezljivost z zunanjim svetom. Na GURS smo zaključili postopek transformacije podatkov posameznih zbirk iz starega v novi koordinatni sistem in njegove prednosti bodo kmalu znane. Za prehod k uporabi novega koordinatnega sistema smo morali vzpostaviti model transformacije za prehod prostorskih podatkov med koordinatnima sistemoma, preveriti ustreznost modela na testnih območjih za posamezne zbirke podatkov, pripraviti načrt transformacije posameznih zbirk, za katere skrbimo, in pripraviti aplikacije za prenos podatkov drugih prostorskih evidenc. Geodetska uprava je delo na področju svojih zbirk zaključila, zdaj so na vrsti lastniki in upravljavci drugih prostorskih podatkov. Priporočamo jim, da transformacije izvedejo z orodji, ki jim jih GURS nudi na voljo brezplačno,« je postopek prenosa podatkov pojasnil Anton Kupic, generalni direktor GURS.
Uporabniki prostorskih podatkov bodo do konca leta 2021 lahko dostopali do podatkov v obeh koordinatnih sistemih. »Zakonodaje s področja drugih prostorskih zbirk, kot so npr. zavarovana območja, vodovarstvena območja idr., v večini določajo, da se morajo podatki le teh voditi v državnem koordinatnem sistemu. V Sloveniji je to sedaj nov koordinatni sistem, ki se imenuje D96/TM,« je še dodal Kupic. Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu pa določa, da so upravljavci zbirk prostorskih podatkov odgovorni za izvedbo transformacije svojih zbirk v novi koordinatni sistem.
Enostavna povezljivost prostorskih podatkov
»Stari koordinatni sistem je bil v veljavi 70 let, temelji na izmerah iz časa Avstro-Ogrske, zato ima strokovno gledano kar nekaj težav. Razvoj tehnologije, predvsem pa uvedba globalnih navigacijskih satelitskih sistemov, danes omogoča relativno hitre in ekonomične geodetske meritve. Glavna sprememba med starim in novim koordinatnim sistemom je, da je novi enoten za vso Evropo ter skladen na mednarodnem nivoju in omogoča enostavno povezljivost vseh geolociranih podatkov. Priprave za izvedbo transformacije zbirk so potekale od začetka leta 2018, sama transformacija pa je bila uspešno izvedena v času od 4. januarja do 21. januarja 2019,« je pojasnil mag. Klemen Medved, z GURS. Uvedbo novega koordinatnega sistema predpisuje Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu , priporočajo pa jo tako geodetska strokovna združenja, direktive EU in nenazadnje celo resolucija Združenih narodov.
Transformacija v novi koordinatni sistem poteka v okviru programa projektov eProstor, v okviru katerega poteka pet projektov, in sicer: Projekt Skupna infrastruktura za prostorske informacije, projekt Prostorski informacijski sistem, projekt Informacijska prenova nepremičninskih evidenc, projekt Zajem in izboljšava podatkov in projekt Podpora vodenju projektov in informiranje. Cilji teh projektov so prenova procesov na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami ter odprava administrativnih ovir, brezpapirno elektronsko poslovanje in enostaven dostop do povezljivih podatkov, kar pomeni izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanje življenjskih pogojev za vse državljane. Poudariti je treba, da je prav prehod na sodoben in povezljiv koordinatni sitem temelj za dosego zastavljenih ciljev.
* * *
Več informacij: Tomaž Petek, info@geovrata.si
Via:: MOP PR
