Namen sprememb in dopolnitev
Prostorska in gradbena zakonodaja je leta 2018 doživela temeljito prenovo s tremi novimi zakoni: Zakonom o urejanju prostora, Gradbenim zakonom in Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Vsi trije zakoni so se začeli uporabljati 1. junija 2018. Čeprav od začetka uporabe zakonov ne mineva veliko časa, je ministrstvo pristopilo k njihovi evalvaciji, saj je zaradi obsega sprememb in splošnega pomena za prostorski in gospodarski razvoj države ta zakonodaja zelo pomembna.
Ministrstvo je konec 2018 izvedlo osem vzporednih anket, ki nakazujejo dokaj pozitivno stališče strokovne in laične javnosti, podane pa so bile tudi kritike in opozorila. Nekaj od teh se da pripisati privajanju na nove rešitve, nekaj pa jih kaže na dejanske pomanjkljivosti in nedoslednosti. Pozitivno je bila ocenjen zmanjšan obseg projektne dokumentacije, uzakonitev občinskega urbanista, obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja in vloga občin kot obveznih mnenjedajalcev, negativno pa nekompetentnost referentov na upravnih enotah, rigoroznost pravnega prometa z nepremičninami, nejasnosti glede udeležencev pri graditvi, prehodne rešitve glede nekaterih reguliranih poklicev in nekatere terminološke spremembe.
Nekatere poglavitne spremembe v Gradbenem zakonu
- Realizacija ustavne odločbe v zvezi s spoštovanjem pravice do doma ob odrejeni inšpekcijski odstranitvi objekt. Predlagano je zadržanje rušitve v primeru, ko zavezanec s sodbo sodišča dokaže, da bi bila odstranitev objekta glede na njegovo pravico do spoštovanja doma nesorazmeren ukrep;
- sprememba člena, ki se nanaša na prepoved sklepanja pravnih poslov (npr. prodaja), priključevanja na komunalne naprave in podobno za nelegalne objekte. Zdaj predlagano le za tiste, kjer je izdana inšpekcijska odločba, ne kar za vse objekte, ki naj bi bili nelegalni, pa tega ni ugotovil inšpektor. Predvideno je tudi, da mora notar in druge osebe, ki so udeležene pri sklepanju poslov, stranke opozoriti na posledice, če objekt nima gradbenega in uporabnega dovoljenja;
- predlaga se uvedba večjih vzdrževalnih del, s katerimi bi se brez gradbenega dovoljenja lahko izvedla tudi malo večja dela, kot samo vzdrževanje. V teh primerih bi bila potrebna izjava pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja pri prijavi začetka gradnje;
- prijava začetka gradnje naj bi bila obvezna tudi za večja vzdrževalna dela in za vzdrževalna dela v javno korist, s čimer se želi večji nadzor nad izvajanjem teh del, ki so zelo pogosto taka, da bi bilo zanje dejansko potrebno gradbeno dovoljenje.
Nekatere poglavitne spremembe v Zakonu o urejanju prostora
- Pri lokacijski preveritvi, novemu instrumentu povečanja prožnosti prostorskega načrtovanja, se obstoječim namenom dodaja še lokacijsko preveritev za namen legalizacije. Postopek lokacijske preveritve ostaja enak, upoštevane pa so utemeljene pripombe občin, da so sedanji roki prekratki za izvedbo vseh prepisanih korakov;
- pri lokacijski preveritvi za namen preoblikovanja in povečanja stavbnih zemljišč, kot tudi pri rednih spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta se predlaga zvišanje možnega povečanja na 1200 m2 in dvig omejitve na 50 %;
- uvajajo se postopkovne olajšave za sprejemanje občinskih prostorskih izvedbenih z združitvijo faze prvega in drugega mnenja, kadar v postopku ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje;
- na področju opremljanja stavbnih zemljišč se povečuje jasnost glede tega, kaj predstavlja opremljeno stavbno zemljišče in kdaj je mogoča samooskrba objektov. Popravljene in dopolnjene so določbe glede vsebine pogodbe o opremljanju.
* * *
Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora
Osnutek Zakona o spremembah Gradbenega zakona
Via:: MOP PR
