Javna razprava o novem ‘European Climate Law’ na ravni EU je zaključena.

V petek 1. maja, na praznik dela, se je zaključila javna razprava na ravni EU o novem evropskem podnebnem zakonu, ali kakor je v angleškem jeziku poimenovan –  European Climate Law.

Zagovorniki okoljsko smo se aktivno udeležili javne razprave in tudi oddali svoje predloge in pripombe. Ker gre za sodelovanje na ravni EU, smo naše komentarje oddali v angleškem jeziku. Želimo vam predstaviti svoj pogled na novi podnebni zakon – celoten dokument si lahko ogledate na TEJ POVEZAVI, v nadaljevanju pa vam predstavljamo ključne točke v samem zakonu ter tudi v našem odzivu.

Javna razprava (ki je zaključena) je dostopna na spletni strani Evropske komisije, na TEJ POVEZAVI. Celotni osnutek EU Climate Law oz. ‘Regulation of the European Parliament and of the Council, establishing the framework for achieving climate neutrality and amending Regulation (EU) 2018/1999 (European Climate Law) pa si lahko ogledate TUKAJ.

Predlog Podnebnega zakona prinaša predvsem jasno deklaracijo in zapis evropskega podnebnega cilja: doseči ogljično nevtralnost v vseh državah članicah EU, najkasneje do leta 2050.

Samo veljavno besedilo Zakona je kratko (6 strani), predpis pa je namenoma splošne narave. Med edinimi praktično zavezujočimi določbami so tiste, ki Evropski komisiji nalagajo, da:

• revidira celotno zakonodajo EU, z vidika skladnosti s podnebnim ciljem nevtralnosti;
• še letos zastavi usmeritev oz. ‘trajectory’ za dosego cilja podnebne nevtralnosti;
• da vsakih 5 let preverja napredek, na nacionalnih ravneh (na podlagi Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov) ter v EU kot celoti, ter po potrebi predlaga spremembe predpisov;
• da na podlagi Podnebnega zakona sprejme vse podporne regulacije oz. predpise, ki bodo omogočili dosego cilja ogljične nevtralnosti (prenos pristojnosti z Evropskega parlamenta na Komisijo, do preklica).

Zakon prav tako določa cilj za leto 2030 – 50-55% znižanje izpustov TGP. 

Čeprav je Zakon dobrodošel in koncept uradne določitve cilja ogljične nevtralnosti v EU do leta 2050 močno podpiramo, je precej možnosti za njegovo izboljšavo. Naštevamo naše komentarje in predloge:

• pridružujemo se splošnemu pozivu na ravni EU, da se cilj znižanja TGP do leta 2030 poviša na 65%;
• da je potrebno jasno določiti, kako se bo izračunala ogljična nevtralnost;
• da je potrebno določiti jasne tehnične parametre in pogoje, katere podatke morajo poročati države članice EU in da je metodologija zbiranja pomembnih podatkov nesporna;
• da je potrebno ne le določiti ambiciozne cilje za 2030, ampak je potrebno določiti tudi cilj ali način, kako bo cilj določen za 2040;
• da naj Komisija razmisli o smiselnosti določanja sprotnih petletnih ciljev;
• da naj bo ohranjanje biodiverzitete eden izmed kriterijev, na podlagi katerih Komisija določi trajectory oz. pot do podnebne nevtralnosti;
• da naj bo posebej izpostavljen pravični prehod s fosilnega na trajnostno gospodarstvo, saj je to ključnega pomena za ponotranjenje podnebnega cilja pri prebivalstvu, ki je trenutno odvisno od fosilnih goriv;
• da naj Climate Law določi obveznost vseh držav članic, da presodijo in ocenijo obstoječo nacionalno zakonodajo z vidika doseganja ogljične nevtralnosti in da naj jo v razumnem roku po potrebi prilagodijo;
• da naj Climate Law vsebuje jasno določilo, da je prilagajanje na in blaženje podnebnih sprememb potrebno upoštevati pri pripravi vseh predpisov na ravni EU in da gre za problem, ki ga morajo reševati vsi sektorji v EU, od gospodarskega, do zdravstvenega, do finančnega in tako naprej.

V upanju na operativen in učinkovit Climate Law in na podlagi njega sprejete podporne akte, smo dopis posredovali v okviru javne razprave in upamo, da smo tudi vam omogočili vpogled v naša prizadevanja na tem področju. Gre namreč za zelo pomemben predpis, ki bo v primeru, da ne bo ustrezno zastavljen ali spoštovan, onemogočil pot do ogljične nevtralnosti v EU.