Uvodnik
Tomaž Gorenc, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR)
Kakšne družbene stroške nam prinaša onesnažen zrak?
Zdravje je vrednota. Beseda leta 2020 je od meseca marca že skoraj »znana«. Če ta ne bo »zdravje«, bo skoraj zagotovo »virus« (COVID-19). Ko se kot družba spopadamo z virusom za naše zdravje, si skoraj ne moremo predstavljati tako srditerga boja, če bi subjekt virusa zamenjali s podnebno krizo ali pa onesnaženostjo zraka. Ne glede na subjekt govorimo o okoljskih determinantah zdravja, ki so vsaj deloma posledica človekove netrajnostne dejavnosti, ki je globalno polna neenakosti.
Zakorakali smo v »hladno« polovica leta in z njo v sezono nadpovprečno onesnaženega zraka, ki je v Evropi velik javnozdravstveni problem s preko 400.000 prezgodnjim smrti letno.[1] Družbene stroške onesnaženosti zraka je možno še drugače kvantificirati kot le v enotah komorbidnosti in števila prezgodnjih smrti.
Oktobra je bila v okviru projektnega sodelovanja z Europea Public Health Alliance in CE Delft objavljena študija na temo družbenih stroškov cestnega prometa v evropskih mestih v povezavi z zdravjem, ki razkriva razsežnost škodljivih vplivov onesnaženega zraka na zdravje ljudi. Promet je poleg energetike poglavitni vir onesnaženosti zraka. Omenjena študija, v kateri je bilo skupno vključenih kar 432 evropskih mest s 130 milijoni prebivalcev iz 30 držav – med njimi tudi slovenski mesti Ljubljana in Maribor, ocenjuje, da onesnažen zrak Evropejce v povprečju stane več kot 166 milijard evrov letno.
Omenjena študija opredeljuje stroške zdravstvenih storitev, povezanih s tremi najbolj škodljivimi onesnaževali zraka: trdimi delci (PM), prizemnim ozonom (O3) in dušikovim dioksidom (NO2). Za Maribor in Ljubljano ti stroški znašajo 541 milijonov evrov oz. v povprečju kar 1.233 evrov letno na prebivalca omenjenih slovenskih mest. Poleg tega pa ne smemo zanemariti dodatnih negativnih učinkov, ki jih ima onesnažen zrak na blaginjo ljudi in samo okolje. Za nameček pa tu stroški ostanejo večinoma nepokriti oz. se prerazporedijo od zdravstvene blagajne, stroškov komorbidnosti, pa do delodajalcev zaradi nižje produktivnosti in bolniških stažev.
Pri tem ima posameznik zvezane roke pri ukrepanju, saj sam ne more bistveno vplivati, kakšen zrak naj diha. Zato je pomembno, da ukrepe sprejemamo na ravni družbe.
Družbeni stroški zdravja morajo biti vzeti v obzir pri snovanju okoljskih in prometnih politik. Jih bomo vključili v ekonomske izračune, ko se bodo na primer snovale pobude za širjenje avtocest in mestnih vpadnic? Ko se bo odločalo, kakšne osebne avtomobile bomo subvencionirali? Kakšne bodo cene javnega prevoza? Kako bomo problematiko naslovili z vidika regionalnega razvoja države?
Družbeni stroški v povezavi z zdravjem iz cestnega prometa kličejo po večjih naložbah v razvoj železniške infrastrukture, elektrifikaciji voznega parka, spodbujanju konkurenčnosti javnega prevoza in aktivne mobilnosti v mestih ter kažejo usmeritev razvojnih modelov v času okrevanja v Evropi in Sloveniji po epidemiji.
V veliki meri lahko namreč na onesnaženost zraka oz. zmanjšanje le-te vpliva prometna politika, mesta pa lahko s spodbujanjem brezogljične mobilnosti znižajo omenjene stroške.
Če smo razmišljanje začeli z virusom, ga lahko še končamo. V povezavi z onesnaženostjo zraka, seveda. Ob tem sem se spomnil znanstvenega prispevka dr. Mihaela Zidarn na osrednjem dogodku ob Svetovnem dnevu brez tobaka (maj 2020), kjer je nakazala, da imajo kadilci zvišano tveganje za komplikacije COVID-19, verjetno pa so tudi bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom. Za zdaj lahko le predvidevamo, da je podobno z ranljivostjo prebivalcev v nadpovprečno onesnaženih mestih.
Aktualno v okviru mrež
Podnebno izobraževanje Stanje in prognoze za Slovenijo
V okviru Podnebnega programa vas vabimo na drugo podnebno izobraževanje z naslovom Stanje in prognoze za Slovenijo. Na spletnem seminarju nam bosta dr. Andreja Urbančič iz Inštituta Jožef Štefan in mag. Mojca Dolinar iz ARSO predstavili kakšni so podnebni scenariji za Slovenijo do konca tega stoletja, kaj lahko pričakujemo in kako bo to vplivalo na naše življenje ter kaj kaže trenutno Podnebno ogledalo za Slovenijo – kje smo z izvajanem ukrepov in kako kaže po sektorjih. Dovolj pa bo prostora tudi za vaša vprašanja. Več >>>
0,5 – Vaš prispevek za naravo in okolje, ki vas nič ne stane!
V mreži Plan B za Slovenijo smo začeli s kampanjo 0,5 – Vaš prispevek za naravo in okolje, ki vas nič ne stane!, v okviru katere bomo letos decembra po naših kanalih pozivali sledilce k donaciji 0,5 % dohodnine za nevladne organizacije, članice mreže. Ali ste vedeli, da nam lahko tudi finančno pomagate, ne da bi vas to kaj stalo? Sami se lahko odločite, kdo bo dobil 0,5 % vaše dohodnine, ki jo vsako leto plačate državi. Zakaj tega ne bi namenili za pomoč naravi? Več >>>
Osnove podnebnih sprememb s profesor dr. Lučko Kajfež Bogataj
Profesor dr. Lučka Kajfež Bogataj je s predavanjem o osnovah podnebnih sprememb 18.11.2020 za člane Mreže za prostor kot običajno navdušila. Ne, da je kaj zelo navdihujočega v podnebnih spremembah, ki se jih vedno bolj zavedamo ampak sta velik navdih njena neusahljiva predavateljska volja za in upanje, da se bomo vendarle v večjem številu zganili in začeli z ukrepanjem. Več >>>
Predlog Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije povzroča dodatno erozijo prostorskega načrtovanja
Čeprav v celoti podpiramo rabo obnovljivih virov energije (hkrati z zmanjševanjem rabe energije!) je nedopustno, da področni zakon spreminja temeljna pravila prostorskega načrtovanja. Predlog Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki ga je Ministrstvo za infrastrukturo dalo v javno razpravo do 13.12.2020, vsebuje določila o umeščanju in dovoljevanju objektov za obnovljive vire energije, ki ne sodijo v ta zakon. Več >>>
Skupnostne sončne elektrarne na strehah v javni lasti
Glede doseganja podnebnih ciljev deleža energije iz obnovljivih virov energije Slovenija zaostaja tako v obdobju do leta 2020, prav to pa je bilo tudi predmet kritike Evropske komisije na sprejeti Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt RS. Sončna energija ima v Sloveniji še velik neizkoriščen potencial. Predlog, s katerim naslavljamo ministrstvi se nanaša na možnost brezplačne služnosti strehah na stavbah v lasti države ali občin za postavitev sončnih elektrarn za skupnostno samooskrbo vsaj za določen čas. Predlagamo, da se to uredi v Energetskem zakonu. Več >>>
Poimenovanje NVO v javnem interesu na področju prometa
Na Ministrstvo za infrastukturo in AJPES smo 24. novembra 2020 naslovili Predlog spremembe poimenovanja NVO v javnem interesu na področju prometa in predlog za objavo infomracij o statusu NVO v javnem interesu na spletni strani MzI. Več >>>
Iz aktivnosti članic
Podnebne politike
[CIPRA] So vetrne elektrarne primerne za Slovenijo? (2.del)
Odsotnost predpisov glede hrupa VE spravlja prebivalce v brezpraven položaj, kar potrjujejo tudi opisane domače izkušnje. Te lastnosti VE so bile doslej zanemarjene. Več >>>
[Umanotera/Focus] Kako lokalne skupnosti merijo in učinkovito zmanjšujejo svoje izpuste toplogrednih plinov
Da naslavljanje podnebne krize na ravni občin tudi v času covid-19 ostaja pomemben dejavnik zagotavljanja dolgoročne blaginje ljudi, je s svojo udeležbo na (spletni) 5. nacionalni konferenci o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti, ki so jo organizirali v Umanoteri in društvu Focus, potrdilo več kot 70 udeležencev. Na konferenci so se seznanili z domačimi in tujimi izkušnjami na področju spremljanja izpustov toplogrednih plinov in načrtovanja ukrepov za njihovo zmanjšanje na ravni občin ter spoznali navdihujoče občinske projekte zniževanja izpustov na področjih energetike in mobilnosti. Več o konferenci >>>
Trajnostna mobilnost
[KTPP] Emonika – glavna potniška postaja ali fiasko v središču mesta?
V okviru Koalicije za trajnostno prometno politiko smo se odzvali na načrte za gradnjo Emonike, ki smo jih zasledili v medijih. Več >>>
[IPoP] Zakaj ljudje potujejo, kot potujejo?
Objavljamo rezultate raziskave, s katero smo želeli ugotoviti, zakaj se ljudje odločijo za določen način potovanja po vsakdanjih opravkih. Zanimale so nas predvsem poti na kratkih razdaljah, do pet kilometrov, kjer je možnost za izbiro aktivnega načina potovanja največja. Prvi v seriji člankov na temo raziskave zajema splošen pregled motivov za izbiro načina potovanja in pogoje, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi se posameznik odločil za spremembo načina potovanja. Več >>>
[Focus] Priključni hibridi sredi nove emisijske afere – preizkusi pokazali višje emisije od oglaševanih
Prodaja priključnih hibridnih vozil (PHEV) v Evropi zelo hitro narašča, toda preizkusi najnovejših modelov so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot to trdijo njihovi proizvajalci – tudi v primeru, da začnejo vožnjo z napolnjeno baterijo. Več >>>
[Focus] Predlog Zakona o davku na motorna vozila je velik korak nazaj v prometni politiki
Vlada je sprejela predlog prenovljenega Zakona o davku na motorna vozila (ZDMV) in predlaga njegovo obravnavo po nujnem postopku. Zakon ni skladen z okoljskimi cilji, h katerim se je zavezala Slovenija in predstavlja veliko nazadovanje v prometni politiki. Je v nasprotju z okoljskimi zavezami ter trajnostnimi ukrepi na področju prometa. Predlagalo ga je ministrstvo za finance z namenom pospešitve prodaje novih avtomobilov. Čudimo se, da predlogu nista jasno nasprotovali okoljsko in infrastrukturno ministrstvo. Več >>>
Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki
[Ekologi brez meja/Focus] Obleka naredi človeka
Prvi cilj novega projekta Obleka naredi človeka je ugotoviti stanje na področju oblačil v Sloveniji, in sicer tako z vidika količine oblačil, ki so na voljo v trgovinah, kot tudi količin tekstilnih odpadkov. Na potrošnike so naslovili anketni vprašalnik; hkrati pa raziskava poteka tudi med drugimi relevantnimi deležniki na področju (odpadnega) tekstila. Projektu lahko sledite tudi na Instagram profilu Obleka naredi človeka. Več >>>
[Ekologi brez meja] #WeChooseReuse – Evropa za več ponovne uporabe
#WeChooseReuse je kampanja gibanja Break Free From Plastic, katerega del so tudi Ekologi brez meja, z namenom spodbujanja ambicioznih rešitev za plastično krizo. Tretje načelo za pravično okrevanje po epidemiji, na katerih temelji kampanja, govori o zamenjavi izdelkov za enkratno uporabo z bolj trajnostnimi sistemi. Sistemi, ki spodbujajo ponovno uporabo, privzemajo celovit pristop k oblikovanju izdelkov. Krožna zasnova izdelkov je ključen protiargument potrošniški kulturi, s katero se trenutno oplaja večina podjetij. Več o kampanji in o zavezi, ki jo lahko tudi sami podpišete, pa na povezavi Več >>>
[Ekologi brez meja] Rezultati prvih zaveznic zero waste strategije pri nas
Ekologi brez meja so v prispevku pregledali rezultate delovanja treh slovenskih občin, ki so se kot prve pri nas odločile za pridružitev slovenski in evropski mreži lokalnih skupnosti na poti do zero waste. Uspelo jim je doseči zelo dobre rezultate in kljub trendu rasti vseh nastalih komunalnih odpadkov obdržati količine mešanih komunalnih odpadkov pod zastavljenim ciljem. Več >>>
Trajnostni prehranski sistemi
[Focus] Če bi bila odpadna hrana država, bi bila tretji največji onesnaževalec na svetu, za Kitajsko in ZDA
V društvu Focus v branje priporočajo prispevek, ki obravnava problematiko odpadne hrane. Več >>>
[DOPPS] Poziv za transparentnost pri odločanju o porabi največjega deleža proračuna EU
Iz DOPPS poročajo o pismu, ki ga je 26 nevladnih organizacij naslovilo na predstavnike glavnih institucij Evropske unije, v njem pa pozivajo k transparentnosti dogovarjanj v povezavi s Skupno kmetijsko politiko (SKP) po letu 2020. Več >>>
Varstvo narave / biotska raznovrstnost in zavarovana območja
[DOPPS] Podpiramo Malto v boju proti lovu na ptice
Lov ščinkavcev se na Malti kljub sodbi in prepovedi Evropskega sodišča nadaljuje. V DOPPS so podprli poziv, ki so ga na Evropskega komisarja za okolje naslovili v BirdLife Malta in v katerem pozivajo k raziskavi primera in ustreznemu ukrepanju. Več >>>
Urejanje prostora
[prostoRož] Teren na Masarykovi: eksperiment, ki je mirujoče gradbišče spremenil v “off-grid” prostor za dogodke
Zaradi začetka gradnje stanovanjskih objektov se zapira Teren, eksperimentalni projekt, ki je gostoval na mirujočem gradbišču na Masarykovi. Več >>>
[DOPD] Mini gozdiček Miyawaki
Organizacija za participatorno družbo in Iniciativa mestni zbor sta v letošnjem letu v sodelovanju z Mrežo za prostor in Mestno občino Maribor ob toplotnem otoku v mestni četrti Magdalena, z uporabo metode japonskega botanika Akire Miyawakija zasadili majhen gozd, sestavljen iz raznolikih sadik avtohtonih rastlinskih vrst (podrast, grmičevje, drevesa) na območju ne večjem od teniškega igrišča. Več >>>
Okolje in zdravje
[IMZTR] Kakovosti zraka v Evropi se v zadnjem desetletju izboljšuje, a še ostaja prostor za napredek
V IMZTR so pregledali novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) „Kakovost zraka v Evropi – poročilo za leto 2020“, kjer je izpostavljeno, da so evropske, nacionalne in lokalne politike ter zmanjšanje emisij v ključnih gospodarskih panogah pripomogle k izboljšanju kakovosti zraka po vsej Evropi. Kljub temu pa se mejne vrednosti kakovosti zraka, zakonsko določene na ravni EU, še vedno razlikujejo od referenčnih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Več >>>
[IPoP/CIPRA] Zdrava mesta
Zdrava mesta je program Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) s katerim ta v praksi promovira celosten in več-disciplinaren pristop lokalne skupnosti k zagotavljanju zdravja prebivalcev. Mreža zdravih mest se povezuje preko globalne ravni, na evropski ravni ter na ravni posameznih držav. Slovenija se je iniciativi Zdravih mest priključila že takoj v začetku, leta 1989 in danes Nacionalna slovenska mreža zdravih mest povezuje 34 slovenskih mest/občin. Več >>>
Stanovanjska politika
[IŠSP] Poročilo in video posnetki s spletne konference STANOVANJE PO-MERI: participatorne prakse na stanovanjskem področju
28.10.2020 se je v organizaciji IŠSP – Inštituta za študije stanovanj in prostora odvila spletna konferenca z naslovom STANOVANJE PO-MERI: Participatorne prakse na stanovanjskem področju. Namen konference je bil predstaviti nekaj najboljših praks vključevanja in participacije različnih deležnikovi v stanovanjski preskrbi in jih v razpravi povezati z lokalnim kontekstom, njegovimi izzivi, ovirami, potenciali in priložnostmi. Več >>>
Urbane politike
[PIC in IPoP] Veliko zanimanje in skrb za mestna drevesa
Po uspešno izvedenem dogodku Kako skrbimo za drevesa v mestih? Objavljamo posnetek dogodka in vso predstavljeno gradivo – vključno z zgodbami dreves! Več >>>
[IPoP] Na razpis Mesta >> mestom prispelo 29 dobrih praks
Med avgustom in novembrom 2020 smo zbirali dobre prakse slovenskih mest. V naslednjih tednih bo ocenjevalna komisija pregledala prispele prijave in izbrala 15 tistih, ki bodo objavljene v katalogu dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja Mesta mestom #3 in bodo prejele priznanje Mesta mestom. Več >>>
Drugo
[Focus] V času epidemije in pozimi je najranljivejšim treba zagotoviti nujno oskrbo z električno energijo
V društvu Focus pozivamo, da se ranljivim v času epidemije in pozimi zagotovi nujna oskrba z električno energijo, podobno kot so to storile številne države po Evropi. Tudi sicer je najranljivejše, stare in bolne treba bolje zaščititi. Predlagamo, da se tudi v Sloveniji v zimskem času prepove odklopiti elektriko najranljivejšim gospodinjstvom, ki so že tako v stiski. Naše predloge smo odločevalcem posredovali v okviru javne razprave o predlogu Zakona o oskrbi z električno energijo, ki je potekala do 12. novembra. Več >>>
Povabila
8.12.2020 [CTRP Kranj] Ustvarjamo doma – unikatna praznična darilna embalaža
V CTRP Kranj vabijo na delavnico ustvarjanja unikatnih prazničnih darilnih embalaž. Več >>>
9.12.2020 [Umanotera/Focus] Usposabljanje za koordinatorje skupnostnih projektov
V Umanoteri in društvu Focus si želijo v lokalnih okoljih podpreti izvedbo projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov oz. blaženju podnebnih sprememb. S tem namenom v zimskem času 2020/21 pripravljajo usposabljanje za koordinatorje skupnostnih projektov. Usposabljanje bo praktično naravnano in namenjeno pripravi načrtov konkretnih skupnostnih projektov udeležencev usposabljanja. Več >>>
14.12.2020 [PIC] Podnebne spremembe skozi pravo
V okviru projekta Zagovorniki okolja – Za podnebje! organiziramo dogodek Podnebne spremembe skozi pravo. Preko kratkih spletnih predstavitev osmih predavateljic in predavateljev se bomo sprehodili skozi pravne vidike spopadanja s podnebnimi spremembami. Več >>>
Do 28.12.2020 [Hiša!] Rajzefirbcanje po mestu – Lov na zgodbe – Vilinsko mesto
Rajzefirbcanje po mestu so sprehodi z zgodbami, na katere se podamo sami. Rajzefiber opozarja: Sprehodi so nadvse zanimivi in močno nalezljivi. Sončna decembrska sobota, zasnežen sredin večer ali katerikoli dan so lahko idealni za firbcanje po Mariboru. Sprehod po svežem zraku in odkrivanje zgodb mesta, skupaj z družino ali sami, sta dobra razloga za odličen pobeg in odklop od vsakodnevnega vrveža ter skrbi. Postanimo raziskovalci, rešimo uganko, na koncu nas morda čaka malo presenečenje. Več >>>
Do 28.12.2020 [Hiša!] Lumina – Vilinsko mesto
Lumina s svojimi vilinskimi ustvarjalkami letos prinaša praznično svetlobo na Židovski trg in Lent. Svoje zgodbe spleta iz bajk in starih slovenskih običajev, se poigrava z različnimi materiali, namiguje, naj se prepustimo svojim čutom, da nas popeljejo na svetlobno dogodivščino. Začasnica III – Brezčasnica, Ko zasijemo, Cikel, Prehodi in Vilinski klobčič vabijo, da zasijemo skupaj z njimi. Več >>>
Januar 2021 [Paz!park] Otroci živijo sosesko
Letošnji dogodek z imenom »Otroci živijo sosesko« bo izpostavil pomen urejenih odprtih prostorov stanovanjskih sosesk. Namen dogodka je opolnomočiti uporabnike odprtega prostora sosesk (predvsem otroke in mlade) in četrtne skupnosti za učinkovito urejanje odprtega prostora za igro. Več >>>
[MKM] Strava izziv Mariborske kolesarske mreže
Javni potniški promet ponovno stoji. Jutranje temperature so že pod lediščem, tako da vozniki avtomobilov zjutraj že pridno praskajo vetrobranska stekla. Mi pa smo na Mariborski kolesarski mreži po enomesečnem premoru ponovno zagnali naš kolesarski izziv! Več >>>
[IMZTR/Focus] POZOR: tukaj je dihanje nevarno! Kje v Ljubljani dihamo najbolj onesnažen zrak?
V Partnerstvu za okolje in zdravje odločili raziskati, kje v
Ljubljani dihamo najbolj onesnažen zrak. Osredotočili se bomo na merjenje
koncentracij dušikovega dioksida (NO2), ki je eno poglavitnih onesnaževal zraka
– pri nas ga največ nastane kot posledica cestnega motornega prometa. Pri tem
pa bomo potrebovali tudi vašo pomoč. Tako je! Želimo si, da nam prebivalci in
obiskovalci Ljubljane poveste, kje po vašem mnenju v Ljubljani dihamo najbolj
onesnažen zrak. Več >>>
[1] https://www.eea.europa.eu/highlights/cutting-air-pollution-in-europe
