Kako lahko mesto pametno uporabi zapuščene prostore in odgovori na potrebe prebivalcev
Vasluj, Romunija
55.407 prebivalcev
urbana prenova, socialna vključenost, skupnostni prostori
Prazni prostori v središčih mest in v soseskah so za razliko od zahoda Evrope na vzhodu in jugovzhodu pogosto v javni lasti. V času radikalnih rezov v občinske proračune so lahko ti prostori ključni viri, ki jih imajo mesta na voljo za usmerjanje svojega razvoja. V Vasluju so odslužene industrijske objekte, namenjene toplotni preskrbi sosesk, spremenili v skupnostne centre s socialnimi programi. Za najranljivejše skupine, otroke, starejše in gibalno ali senzorno ovirane osebe, ne šteje samo ponudba socialnih in družabnih programov, temveč tudi njihova dostopnost v neposrednem bivalnem okolju. Umestitev njim namenjenih programov v stavbe v samih središčih sosesk je dobro premišljena rešitev, s katero Vasluj izrablja svoje še neizkoriščene prostorske kapacitete.
V socialističnih soseskah, kjer živi večina prebivalcev Vasluja, so se včasih ogrevali s skupnimi kotlovnicami, ki so v zadnjih letih povečini izgubile svoj namen, saj je večina prebivalcev prešla na individualne oblike ogrevanja. Le še šest od nekdanjih 27 kotlovnic obratuje. Ker so te zgradbe na dvoriščih stanovanjskih sosesk, se je občina odločila, da jih prenovi in vrne v uporabo prebivalcem v obliki skupnostnih centrov.
S sredstvi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov so prenovili šest stavb in v njih umestili različne programe, namenjene predvsem ranljivim skupinam in tako okrepili ponudbo javnih storitev za najbolj ranljive skupine prebivalcev. V treh stavbah se zdaj nahajajo dnevni centri za starejše, kjer so nekateri prebivalci upravičeni do redne dnevne prehrane, drugi pa lahko sodelujejo v družabnih, športnih in kulturnih aktivnostih. V centrih starejšim nudijo tudi druge storitve, kot je psihoterapija. Organizirajo tudi različna izobraževanja, zlasti na temo krepitve in ohranjanja zdravja, ki jih združujejo s preventivnimi diagnostičnimi pregledi.
V Vasluju veliko otrok odrašča v odsotnosti staršev, ki so se podali na delo v tujino, zato je eden od centrov namenjen njim. Otrokom nudijo popoldansko varstvo, pomoč pri učenju in podporo pri poklicnem usmerjanju. Organizirajo številne aktivnosti, namenjene učenju vsakdanjih veščin in znanj, pa tudi osebnostnemu in socialnemu razvoju otrok. Otroci imajo tako na voljo varno okolje, kjer lahko preživljajo prosti čas in se družijo z vrstniki.
Dva centra sta rezervirana za kulturne dejavnosti, ki jih lokalni prebivalci, kulturne organizacije in šole brezplačno uporabljajo za svoje kulturne dejavnosti. S tem program skupnostnih centrov z osnovnih socialnih ukrepov širijo tudi na področje kulture in prebivalcem zagotavljajo primerne prostore za kulturno in umetniško udejstvovanje.
Skupnostni centri odgovarjajo na pereče socialne probleme, ki so posledica demografskih sprememb in gospodarske krize. Prednost njihove ureditve v odsluženih kotlovnicah ni samo v prenovi stavb, ki jih ima občina v lasti, temveč to pomeni tudi, da so v neposredni bližini prebivalcev. Zlasti za starejše, ki se mogoče že slabše mobilni, je dostopnost takih programov izjemno pomembna.
Vasluj po uspešnih prenovah šestih stavb, ki so jih načrtovali skupaj s prebivalci, načrtuje postopno prenovo preostalih objektov. V njih želijo v skladu z željami in potrebami prebivalcev umestiti telovadnico, arhiv in morda tudi nekaj komercialnih dejavnosti.
Številna evropska mesta, zlasti na jugovzhodu Evrope, imajo v lasti odslužene prostore in zgradbe. Pogoste ne vedo, kaj bi z njimi, kakšno vsebino bi v njih umestili. Rešitev iz Vasluja, ki združuje prenovo zgradb v soseskah s socialnimi in kulturnimi programi je dober zgled.
Prednosti:
Umeščanje javnih storitev neposredno v soseske in nov način izkoriščanja odsluženih prostorov v javni lasti.
Slabosti:
Če prostore uporabljajo samo ranljive skupine, obstaja visoko tveganje za stigmo.
Nauk:
Neizkoriščene nepremičnine v javni lasti predstavljajo sredstva, ki jih mesto lahko uporabi za razvoj družbenih dejavnosti in izboljšanje socialne vključenosti.
Več o dobri praksi na tej povezavi.
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Fotografije: Stefan Dudau
