Mesta mestom #2: Podpora malim lokalnim akcijam

Začelo se je s povabilom prebivalcem, naj z izpolnjenjem enostavnega formularja oddajo opis svojih predlogov ustvarjanja prostora. Odzvalo se je 60 pobudnic in pobudnikov, ki so vsak na svoj način želeli oživeti javni prostor v mestu. Na podlagi kriterijev je bilo izbranih in podprtih deset predlogov malih lokalnih akcij. Podprte so bile s kritjem materialnih stroškov izvedbe v višini 500 € in z organizacijsko pomočjo.

Pobudniki projektov so prispevali prostovoljno delo, hkrati pa so v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in predstavniki mestne uprave vodili izvedbo njihovih lokalnih akcij. Pobudniki so tako na enostaven način pridobili podporo za izvedbo majhnih lokalnih akcij, medtem ko je mesto z relativno majhnim finančnim vložkom pridobilo kakovosten javno dostopen prostor in s tem prispevalo k boljši kakovosti življenja lokalnih prebivalcev.

Velik uspeh projekta je bil, da se je na odprt razpis prijavilo več kot 60 skupnosti iz Ljubljane. Upoštevajoč dejstvo, da gre za prvi tak projekt v Ljubljani in Sloveniji, je bila ta številka nad pričakovanji.

Zunaj je podprl deset pobud:

• Krakovski kotiček (Krakovo): sosedje so posadili oreh in postavili skupno mizo na prostem
• Oživitev podhoda na Tobačni ulici (Tobačna): ekipa Tobiroja je oživila zanemarjeni podhod
• Gozdni pump track (Zadobrova): zagrizeni kolesarji so postavili nov kolopark
• Terasa v gozdu (Šiška): blokovski prebivalci so očistili vznožje Rožnika za igro v naravi
• Shajališče Ezl Ek (Novo Polje): sosedje so uredili lokalni gozdiček za druženje
• Ana Ziherlova vabi v kino na prostem (Šiška): lokalni prebivalki sta organizirali brezplačni filmski večer
• Igrovoz (Vrtača): mlada družina je sestavila premični voziček s pripomočki za igro na prostem
• Spet prijatelja (Prule): »sprti« sosedje so z udarniško akcijo in piknikom zgladili odnose
• Plaža za Šiškarje (Šiška): dijaki Gimnazije Šiške so uredili zelenico v »plažo«
• Rdeča klop (Masarykova): bodoči arhitektki sta preuredili betonsko korito v klopco

Cilj projekta Zunaj je podpirati in motivirati skupnosti, ki želijo ustvarjati oziroma izboljševati javno dostopen mestni prostor. Projekt ni usmerjen na prostore, temveč na ljudi, ki tako sami izberejo prostor, ki ga želijo izboljšati.

Izkušnje, pridobljene pri izvedbi projekta Zunaj, bodo omogočale vzpostavitev mehanizma za dolgoročno podporo prebivalcem za izvajanje malih lokalnih akcij. Hkrati je bil Zunaj medijsko odmeven projekt, saj so skupnosti, ki same, vendar s podporo mesta ustvarjajo (javni) prostor, zanimiva in aktualna tema za medije. Izvedbo projekta Zunaj je podprla Mestna občina Ljubljana. Vodilni partner projekta je bilo Kulturno društvo ProstoRož, partner pa IPoP – Inštitut za politike prostora. Projekt Zunaj je na strani MOL vodil in sofinanciral Oddelek za varstvo okolja, sodelovali pa so še Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, Oddelek za urejanje prostora, Služba za lokalno samoupravo in Odsek za odnose z javnostmi.

Prednosti
(Administrativno) enostaven vir podpore za majhne lokalne akcije. Skupnosti prostore, pri ustvarjanju katerih so sodelovale, praviloma na nek način posvojijo, kar se odraža v skrbi za te prostore.

Slabosti
Pilotni projekt ni uspel privabiti skupnosti, ki imajo manjše možnosti sodelovanja v javnem življenju in ustvarjanju prostora – revnejši prebivalci mesta in ranljive skupine.

Nauk
Za uspešno izvedbo projekta, kot je Zunaj, je ključno sodelovanje med lokalnimi skupnostmi in občino ter postopek, ki je razbremenjen togih administrativnih okvirjev.

—

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Spletna stran projekta Zunaj je dostopna tukaj.

Fotografije: Nejc Trampuž