Minister Simon Zajc je poudaril, da bo »največji izziv sodelovanje vseh. Vemo, da je težko uskladiti že dve ministrstvi, tukaj pa bo šlo za usklajevanje vseh ministrstev, gospodarstva in dejanj vsakega posameznika. A mislim, da drugih opcij, kot da gremo proti temu cilju, nimamo več. To je motivacija, zaradi katere sem optimist, da nam bo uspelo.«
Osnovni cilj in namen priprave Okvira dolgoročne podnebne politike Slovenije (ODDP) za obdobje do leta 2050 je predvsem zagotoviti doslednost in ustrezno ambicioznost dolgoročne podnebne politike v Sloveniji na poti prehoda EU in držav članic v ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov sredi tega stoletja v skladu s svetovno in evropsko podnebno politiko.
Dolgoročna podnebna politika Slovenije bo zato sledila ciljem Pariškega sporazuma, znanstvenim dognanjem, predvsem Medvladnega odbora za podnebne spremembe Združenih narodov in številnih drugih znanstvenih institucij, sklepom in dokumentom na ravni EU, vključno s Sporočilom Evropske komisije »Čist planet za vse« Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo«, na osnovi katere bo v letu 2020 pripravljena in sprejeta EU dolgoročna podnebna strategija za obdobje do 2050.
V okviru dolgoročne podnebne politike Slovenije so predvideni naslednji temeljni stebri: določitev podnebnih ciljev; priprava zakona o podnebni politiki; priprava dolgoročne podnebne strategije za obdobje do leta 2050; priprava 5-letnih podnebnih načrtov na podlagi 5-letnih ogljičnih proračunov in 5-letnih programov za prilagajanje na podnebne spremembe (v povezavi s trenutno 10 letnimi cikli za pripravo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov); določitev državnega podnebnega dneva; ter imenovanje neodvisnega znanstveno-strokovnega sveta za podnebne spremembe kot pomoč vladi pri pripravi ogljičnih proračunov in priporočil glede izvajanja podnebnih ciljev in ukrepov v Sloveniji.
ODPP bo zaradi svoje dolgoročne naravnanosti do leta 2050 določal ambiciozno, toda uresničljivo razvojno vizijo – usmeritev – pot Slovenije do sredine tega stoletja v smeri proaktivnega reševanja evropske in svetovne podnebne krize. K tem prizadevanjem mora Slovenija prispevati svoj pošten delež, hkrati pa Slovenijo narediti okoljsko in podnebno spet zdravo. Svoja prizadevanja in cilje za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 ter prilagajanje na podnebne spremembe mora Slovenija hkrati pošteno porazdelili med sedanje in prihodnje generacije.
Ta projekt bo odprl številne ideje ter inovativne pobude za pospešeno prestrukturiranje gospodarstva, za investiranje v smeri doseganja ničelne neto stopnje emisij toplogrednih plinov; za prestrukturiranje sektorja energetike na obnovljive vire energije, prehod na trajnostno mobilnost, uporabo zdrave prehrane; seveda in hkrati ob pravični tranziciji zaposlenih ter dvigu motivacije za pravočasno spremembo življenjskega sloga, ravnanja družbe in slehernega od nas na poti podnebne in okoljske ozdravitve planeta ter zelenega razvoja.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.