Slovenija podpira mednarodno vizijo, s katero želimo preprečiti nevarne posledice podnebnih sprememb in zadržati rast globalne temperature pod mejo 2 °C. K temu smo se kot država zavezali s podpisom Pariškega sporazuma. Slovenija je za udejanjanje vmesnega cilja na poti k cilju Pariškega sporazuma sprejela Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. V koordinaciji Ministrstva za okolje in prostor so v tem programu vsi sektorji sprejeli zaveze, s katerimi bo Slovenija aktivno prispevala k uresničevanju Pariškega sporazuma.
Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor: »Pri zniževanju toplogrednih plinov imamo pomembno vlogo prav vsi. V letu 2016 so bile emisije toplogrednih plinov nižje od letnega cilja za 9,9%. Prve ocene kažejo, da se bodo emisije v letu 2017 nekoliko zmanjšale. V Sloveniji izvajamo vrsto ukrepov v pristojnih ministrstvih. Da bi bila njihova učinkovitost v prihodnje čim večja bo potrebno še dodatno okrepiti sodelovanje, tako na horizontalni ravni, kot tudi na vertikalni ravni. Le na tak način se zdi, da bo pot prehoda v nizkoogljično, krožno gospodarstvo, lahko predstavljala tudi novo priložnost za trajnostni gospodarski razvoj Slovenije. Strategija razvoja Slovenije (SRS) iz leta 2017 med razvojne cilje države, uvršča prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki temelji tudi na povečevanju gospodarske rasti ob hkratnem zmanjševanju emisij TGP. Razvoj in rast, ki temelji na učinkovitosti in inovacijah, ki ima neposreden učinek na zmanjševanje emisij, vse to pa vodi v rast in kakovostna delovna mesta.«
Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan: »OP TGP vključuje tudi večino ukrepov za doseganje nacionalnih ciljev v letu 2020 na področjih energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije iz sprejetih akcijskih načrtov. Eden od ciljev projekta LIFE Podnebna pot 2050 je, da bo Podnebno ogledalo v prihodnje prevzelo vlogo osrednjega sistema za spremljanje politike blaženja podnebnih sprememb, izboljšanja energetske učinkovitosti in večjega izkoriščanja obnovljivih virov energije.«
Največji delež v emisijah, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo (neETS), je imel leta 2016 s skoraj 51 % promet. To je tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005−2016 povečale, in sicer za 28,7 %. Samo v letu 2016 je bilo povečanje glede na leto prej šestodstotno. Za doseganje cilja v tem sektorju bo treba emisije do leta 2020 samo še zmanjševati in zagotoviti njihovo dolgoročno obvladovanje.
Kot pomembni napredek se šteje sprejetje Celostnih prometnih strategij (CPS) v občinah v letu 2017, kot tudi to, da so bila zagotovljena dodatna finančna sredstva za izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti. Ukrepi za vzpodbujanje javnega potniškega prometa se po učinku uvrščajo med pomembnejše ukrepe OP TGP 2020, a ni želenega napredka, zato se priporoča, da pristojna ministrstva znatno okrepijo ukrepe podpore JPP in zagotovijo njihovo prednostno obravnavo.
V kmetijstvu, ki predstavlja skoraj 16 % vseh emisij neETS, se emisije od leta 2013 dalje nekoliko povečujejo, vendar so bile leta 2016 še pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Zaradi stabilnega trenda in počasnih sprememb je pričakovati, da bo indikativni cilj dosežen.
Na področju stavb, te prispevajo 12 % vseh emisij neETS, so se emisije v obdobju 2005–2014 znatno zmanjšale, a se zadnji dve leti ponovno povečujejo. Podnebno ogledalo kaže na zaostanke pri izvajanju ukrepov in doseganju ciljev v letu 2016. Potrebno je nadgraditi in okrepiti ukrepe.
Nadaljnje zmanjšanje emisij bo treba do leta 2020 zagotoviti tudi v industriji, ki v strukturi emisij predstavlja 10-odstotni delež.
Emisijska produktivnost, ki opisuje, koliko BDP ustvarimo za vsak kilogram emisij TGP, sproščenih v zrak, se je od leta 2005 v Sloveniji izboljšala za 33%. Leta 2016 pa je bila rast emisij večja od gospodarske rasti kar pomeni, da je rast gospodarske aktivnosti temeljila na povečanju emisij, kar je v nasprotju z zastavljenimi cilji. Razlog je v večjih emisijah iz prometa in energetike.
Za spodbujanje ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v javnem sektorju, gospodinjstvih in prometu je bilo leta 2016 namenjenih 24,6 milijonov EUR nepovratnih sredstev, kar je 52 % manj kot leto prej. Za spodbujanje ukrepov zmanjševanja emisij TGP v industriji v letu 2016 ni bilo podpor. Za razliko od prejšnjih let spodbud iz sredstev Evropskih skladov ni bilo.
Spremljanje izvajanja Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov se bo leta 2020 spremenilo, saj bodo države članice EU pripravile Državne energetsko podnebne načrte, ki bodo vsebovali ukrepe za obdobje 2021 do 2030 za doseganje ciljev zmanjšanja emisij TGP.
* * *
Via:: MOP PR
