V petek 25.9.2015 je v prostorih Narodnega muzeja na Metelkovi potekalo srečanju predstavnice Generalnega direktorata Evropske komisije Maje Desgrees Du Lou s predstavniki okoljskih nevladnih organizacij v okviru priprave na redni sestanek o paketu kršitev EU okoljske zakonodaje. Odziv nevladnih organizacij je bil velik.
Predstavnica Evropske komisije je predstavila potek dela v zvezi z obravnavami pritožb pri Generalnem direktoratu za okolje in se pogovarjala o zadevah, ki jih ima Evropske komisija odprte zoper Slovenijo. Poudarila je, da je pomembna dobra priprava pritožbe, ki vsebuje vse konkretne opise in dokaze glede kršitve ter je tudi pravno dobro argumentirana z obrazloženo navedbo, za katere kršitve naj bi šlo. Ker EU zakonodaja dejansko predstavlja večino nacionalne zakonodaje, je pomembno uveljavljanje te tudi pred nacionalnimi organi in sodišči.
Predstavnica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij-PIC je zato udeleženim predstavila pravno pomoč, ki jo nudi PIC, sedaj s povečano kapaciteto za pravno podporo v okviru Zagovornikov okolja, ki jih je vzpostavil.
V razpravi pa so se pokazali pereči okoljski problemi, s katerimi se ukvarjajo nevladne organizacije in potencialno predstavljajo tudi kršitev EU direktiv. Poleg že odprtih zadev, ki na nacionalnem nivoju še vedno niso končane (npr. problem Zasavja z Lafarge cementarno, Celjske kotline s Cinkarno Celje, izginjanje travnikov z Barja), problema neomejenega obratovalnega dovoljenja za NEK in »tihega« podaljšanja njegove življenjske dobe ter neskladnega delovanja TEŠ glede na direktivo o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida, se je večina problemov združila pod skupno temo – upravljanje in varstvo rib ter posegi v vodotoke. Izpostavljeno je bilo, da ni monitoringa rib, njihovo upravljanje pa ni urejeno sistemsko, na vodni živelj se enostavno pozabi. Številni posegi, ki temeljijo lahko zgolj na vodnem dovoljenju, pri katerem ni dostopa do pravnih sredstev, razen za investitorja, regulirajo struge tudi s popolno odstranitvijo vegetacije. Protipoplavni ukrepi ne upoštevajo primerno varstva rib in zaščitenih vrst – npr. ogrozitev drstišča soške postrvi v Soči. Pogosto so neprimerni posegi podprti tudi s sredstvi EU. Vodno življenje pa ogrožajo tudi energetski objekti, pri čemer je problematična odsotnost ocenjevanja kumulativnega vpliva malih HE. Udeleženci so povedali tudi, da težko dostopajo do študij in analiz, s katerimi država na to temo razpolaga. Piko na i pa so dodali še eni vodni prebivalci – delfini. Čeprav jih ima Slovenija največji delež Natura območij, slovenski delfini še vedno nimajo svojega morskega območja Natura.
Še nadalje pa seveda ostaja problem resničnih podatkov o onesnaževanju. To je problem merilnih mest in njihove postavitve ter problem verodostojnosti podatkov, ki jih posredujejo onesnaževalci, saj so oni plačniki akreditiranih izvajalcev meritev, dvomi v verodostojnost pa so se doslej že velikokrat potrdili.
Via:: PiC RSS
