Ministri EU, pristojni za prostorsko načrtovanje, teritorialni razvoj in teritorialno kohezijo, so na neformalnem srečanju 1. 12. 2020 sprejeli Teritorialno agendo 2030. S tem je nemško predsedstvo EU zaključilo petletni postopek prenove prve teritorialne agende, sprejete leta 2007.
Teritorialna agenda 2030 predstavlja dogovor držav članic EU o skupnih ciljih in prednostnih nalogah na področju prostorske kohezije. Teritorialna agenda je strateški politični dokument za prostorsko načrtovanje v Evropi, njenih regijah in skupnostih. Zagotavlja okvir za delovanje v smeri teritorialne kohezije in prihodnosti za vse kraje v Evropi. Oblikovalce politik na vseh ravneh upravljanja poziva, naj prispevajo k vključujoči in trajnostni prihodnosti vseh krajev in pomagajo doseči cilje trajnostnega razvoja v Evropi.
S sprejetjem dokumenta so države članice posodobile načela prostorskega razvoja, ki so opredeljena v Teritorialni agendi Evropske unije iz leta 2007. Teritorialna agenda 2030 upošteva Zeleni dogovor EU, kohezijsko politiko EU, politiko razvoja podeželja EU, Novo Leipziško listino in novonastale razmere zaradi pandemije covida-19.
Teritorialna agenda poudarja, da je za uravnotežen in trajnosten razvoj Evrope treba preprečiti upad dostopnosti storitev, zmanjšati demografske in družbene razlike, spodbuditi digitalizacijo gospodarstva, upoštevati podnebne spremembe in ohraniti naravni kapital. Zato je pomembno, da je prostorska dimenzija vključena v različne politike EU.
Temeljna cilja agende sta pravična in zelena Evropa, s katerima je povezanih šest prioritet.
Cilj pravične Evrope sledi trem prioritetam:
- uravnotežen razvoj EU, ki upošteva njeno raznolikost,
- funkcionalne regije za skladen regionalni in lokalni razvoj ter premagovanje neenakosti med kraji,
- čezmejno povezovanje za lažje bivanje in delo prek državnih meja.
Cilj zelene Evrope zasleduje naslednje tri prioritete:
- zdravo okolje za ekološko preživetje ter podnebno nevtralne in odporne kraje, mesta in regije,
- krožno gospodarstvo za močna in trajnostna lokalna gospodarstva v globaliziranem svetu,
- trajnostna fizična in digitalna povezanost krajev.
Prioritete, opredeljene v Teritorialni agendi 2030, morajo z ukrepi podpreti predani akterji. Samo tako lahko prioritete in razmisleki teritorialne agende ustrezno naslovijo prostorske neenakosti in omogočijo prehod v ogljično in podnebno nevtralno gospodarstvo. Ukrepi, ki jih moramo sprejemati skupaj, morajo krepiti:
- večnivojsko upravljanje,
- uporabo pristopov, prilagojenih lokalnim razmeram,
- usklajen teritorialni vpliv sektorskih politik,
- teritorialno sodelovanje med območji,
- teritorialno kohezijo na EU ravni,
- teritorialno kohezijo na čezmejni, nadnacionalni, medregionalni in zunajregionalni ravni,
- prispevek držav članic in njihovih sosed k teritorialni koheziji.«
Ti poudarki so tesno povezani z načeli dobrega upravljanja mest, ki ga zastavlja Nova Leipziška listina, to so urbane politike za skupno dobro, celostni pristop, participacija in soustvarjanje, večnivojsko upravljanje in pristop, prilagojen lokalnemu okolju.
Za izvedbo sprejetih načel je predvideno intenzivno komuniciranje ključnih sporočil ter izvajanje pilotnih aktivnosti. Izvedba prvih šest aktivnosti, v katerih bodo sodelovale države, regije, lokalne skupnosti, institucije EU in druge organizacije, je predvidena prihodnje leto. Teritorialna Agenda 2030 se bo pri izvajanju naslonila na program ESPON – Evropski program za spremljanje prostorskega razvoja in kohezije, ki že od začetka podpira Teritorialno agendo.
Teritorialna agenda 2030 (v angleščini): https://www.territorialagenda.eu/home.html
The post Sprejeta je bila Teritorialna agenda 2030 appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.
Via:: IPoP RSS
