Ministri so v razpravi naslovili glavne izzive, s katerimi se države članice soočajo pri zagotavljanju kvalitete zunanjega zraka; zlasti so opozarjali na potrebo po vključevanju okoljskih vidikov oz. ukrepov za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka v ostale politike, kot na primer prometno, energetsko in kmetijsko politiko. Usklajenost zakonodaje in skupno izvajanje ukrepov je namreč nujno za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Poleg tega so ministri izpostavljali tudi potrebo po ustreznem financiranju ukrepov, saj ti predstavljajo znantne stroške tako za državno, kot tudi lokalno raven. V tem pogledu je zato pomembno, da so ti vidiki ustrezno ovrednoteni v prihodnjem večletnem finančnem načrtu (ekoinovacije, ukrepi za dekarbonizacijo). V razpravo je bolgarsko predsedstvo vključilo tudi socialno dimenzijo problematike onesnaženosti zunanjega zraka, saj je Bolgarija ena izmed držav, ki se sooča z veliko onesnaženostjo zraka z majhnimi delci zaradi velikega števila zastarelih individualnih kurilnih naprav. Države, med njimi tudi Slovenija, so v svojih intervencijah predstavile primere za naslavljanje tovrstnih vidikov.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je med drugim predstavila spodbude Eko-Sklada ter pri prizadevanjih za izboljšanje kvalitete zunanjega zraka izpostavila tudi velik pomen ozaveščanja prebivalstva. Slovenija podpira razpravo o zagotavljanju večje skladnosti med politikami in sektorji, ki prispevajo k onesnaženosti zraka, saj je pomembno, da vsi onesnaževalci in sektorji prispevajo k ukrepom za izboljšanje slednjega. V tem oziru pozdravljamo prizadevanja zlasti prometnega sektorja pri nadaljevanju ukrepov za dekarbonizacijo prometa ter posledično izboljšanje kvalitete zraka in emisij toplogrednih plinov ter spodbujanje inovacij in investicijam v nizkoogljične tehnologije.
Drugi dan zasedanja so ministri opravili razpravo o tako imenovanem Talanoa dialogu. Gre za dialog, ki je bil dogovorjen na podnebni konferenci pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah v Bonnu, novembra 2017, in zajema vsebine, dogodke ter korake v letu 2018 za uspešno dokončno sprejetje tako imenovane knjige pravil in navodil (tRulebook) za izvajanje Pariškega sporazuma na podnebni konferenci v Katovicah, na Poljskem, decembra 2018 (COP24). Knjiga navodil mora jasno opisati, kako bodo pogodbenice Konvencije spremljale napredek pri izvajanju Pariškega sporazuma, še zlasti njihovih “nacionalno določenih prispevkov” (NDC) ali ciljev. Preglednost in odgovornost, dosežena s temi predpisi, bo bistvenega pomena za ohranjanje zaupanja med pogodbenicami in za ocenjevanje, ali smo na dobri poti, da izpolnimo cilje iz Pariza. V skladu s Pariškim sporazumom bi moral obstajati enoten sklop pravil, ki se uporablja za vse pogodbenice, hkrati pa zagotavljati prožnost in napredovanje za države v razvoju v skladu z njihovimi zmožnostmi.
Talanoa dialog naj bi zajemal predvsem dejavnosti in skupna prizadevanja pogodbenic za doseganje dolgoročnih ciljev. Ključnega pomena v tem dialogu bo ukrepanje in sodelovanje v skupini razvitih držav G20, ki skupaj predstavlja okrog 80% svetovnih emisij. EU je dosegla pomemben napredek pri uresničevanju svojega cilja za leto 2020 in pri pripravah na izvajanje svojega cilja – NDC za leto 2030. Sestavni del omenjenega dialoga bo tudi razprava o povečanju ambicije pred letom 2020 in razprava na visoki ravni o podnebnih financah za pomoč državam v razvoju, še posebej podnebno najbolj ranljivim državam, za kar moramo razvite države v skladu z zavezo iz Pariza mobilizirati letno 100 milijard ameriških dolarjev do leta 2020.
Poleg t.i. Talanoa dialoga se je razprava nanašala tudi na poziv Evropski komisiji, da skladno s Sklepi marčevskega Evropskega Sveta, najkasneje v prvem četrtletju prihodnjega leta pripravi dolgoročno nizkoogljično strategijo EU, ki naj bi bila podlaga za pripravo nacionalnih nizkoogljičnih strategij do leta 2050. Ministrica Majcen je na zasedanju poudarila, da je za uspešno izvedbo letošnje podnebne konference pomembno zagotoviti enotnost EU ter okrepiti zaupanje za iskanje zavezništva z drugimi pogodbenicami Pariškega sporazuma, ki bo spodbudilo politično in strokovno pomoč za uspešen Talanoa dialog in za sprejetje Rulebook na podnebni konferenci na Poljskem (COP24), decembra letos. Poudarila je tudi pomen izvajanja zavez glede mednarodnega financiranja ter vključevanja podnebne vizije v ostale instrumente mednarodnega razvojnega sodelovanja. Prav tako pa se je pridružila ostalim državam glede nujnosti priprave dolgoročne podnebne strategije EU.
* * *
Via:: MOP PR
