Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

Uspeh nevladnih organizacij pred Ustavnim sodiščem za uveljavitev Aarhuške konvencije

5. maj, 2015AdministratorSporočila članovNo comments

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-43/13-19, z dne 9. 10. 2014 ugodilo pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je osem nevladnih organizacij s področja varstva okolja in urejanja prostora vložilo februarja 2013 zoper 29. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt-B (Uradni list RS št. 57/12 in 109/12). Po tem, ko je Ustavno sodišče že 11. 4. 2014 izdalo odločbo o začasnem zadržanju izvajanju navedenega člena, je s končno odločbo ugotovilo, da je navedeni 29. člen v neskladju z Ustavo.

Sporni člen je namreč dopustil splošen in zelo odprt odstop od sicer uveljavljenega sistema načrtovanja posegov v prostor brez strokovne presoje in sodelovanja javnosti, saj je dopustil širitev območja stavbnih zemljišč v občini do 5000 m2 zgolj s sprejemom sklepa občinskega sveta o dopustni manjši širitvi območja stavbnih zemljišč, kar je po mnenju pobudnikov v nasprotju s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuško konvencijo). Ustavno sodišče je temu pritrdilo.

Pomembno je, da se je Ustavno sodišče izreklo tudi o pravnem interesu vlagateljev, ki so nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu in nevladne organizacije s področja urejanja prostora. Sodišče je ugotovilo, da je namen njihovega delovanja varstvo interesov okolja in skladnega prostorskega razvoja, v okvirih katerega si prizadevajo tudi za sodelovanje javnosti v postopkih, v katerih se sprejemajo odločitve o prostorskem razvoju. Tudi pobudniki imajo interes sodelovati v takih postopkih. Izpodbijani 29. člen ureja določanje namenske rabe prostora, ki pomeni temelj za načrtovanje prostorskega razvoja, zato pobudniki izkazujejo pravni interes, kolikor v postopek prostorskega načrtovanje ne ureja sodelovanja javnosti.

Pobudo so vložile naslednje organizacije: Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotere, Slovenske fundacija za trajnostni razvoj, Slovenski E-forum, Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, Inštitut za politike prostora – IPoP, Zavod METRO SR, Zavod za prostor savinjske regije, Mariborska kolesarska mreža in Zavod Tovarna. Pripravil pa jo je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC v sodelovanju z Zavodom METRO SR, Zavod za prostor savinjske regije.

Via:: PiC RSS

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor podpira


2018 Mreža za prostor | Zasebnost