Motokros proge se lahko umešča le na zemljišča, ki so v prostorskih aktih opredeljena kot površine za rekreacijo in šport. Večina motokros prog, kjer se je izvedel skupen nadzor, se je nahajala na zemljiščih, ki so po namenski rabi kmetijska ali gozdna. Take proge so nelegalne, varnostno in okoljsko neustrezne.
V primeru odkritja nelegalnih motokros stez je, glede na pretežno namensko rabo zemljišča, kjer se je proga nahajala, uvedla inšpekcijski postopek okoljska, gozdarska ali kmetijska inšpekcija. Inšpekcija za okolje in naravo je uvedla dva inšpekcijska postopka zaradi izvajanja vožnje v naravnem okolju in en postopek zaradi organiziranja vožnje v naravnem okolju brez dovoljenja. Glede na to, da so motokros proge vir hrupa, je Inšpekcija za okolje in naravo preverjala tudi meritve hrupa, ki pa niso presegale mejnih vrednosti.
Ugotovitve skupne akcije kažejo, da bi občine veliko prispevale k zmanjšanju števila nelegalnih prog, če bi v prostorskih aktih opredelile tudi površine za rekreacijo in šport, namenjene tem dejavnostim.
Predstavniki Generalne policijske uprave, skupaj z inšpektorji Inšpekcije za okolje in naravo, gozdarske in kmetijske inšpekcije, ki so opravljali nadzor motokros prog, apelirajo na vse izvajalce in uporabnike, da poskrbijo tako za svojo, kot za varnost drugih in izvajajo takšno vožnjo samo na legalnih in urejenih motokros progah.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.