Na osnovi ugotovitev se pripravlja nadaljnje aktivnosti. Naslednji korak bo postavitev informacijskih točk v vseh 11 mestnih občinah, ki so gostile okrogle mize, vsebinsko pa se bo razširjala tudi spletna stran in družabni omrežji Facebook ter Twitter.
Karavana je obiskala tudi Velenje, Novo mesto, Novo Gorico in Ljubljano. Na okroglih mizah se je govorilo o novih možnostih za kakovostno bivanje starejših. S poznavalci potreb in pričakovanj starejših v vsaki regiji je prišlo do spoznanj kaj je treba storiti, da nove oblike bivanja zaživijo kot dobrodošla novost v vedno bolj organizirani skrbi za starejše, ki se razteza od razvijajočih se socialnih storitev do institucionalnih oblik bivanja. Več informacij o razpravi, idejah in predlogih na dogodkih.
Kako sobivajo starejši v drugih državah
V Franciji je bilo že leta 2003 ustanovljeno prvo združenje za povezovanje starejših za sobivanje, leta 2012 pa so odprli rezidenco Hiša Jagabab, ki predstavlja primer sobivanja za starejše ženske, ki se je do danes razširil z več podružnicami v predmestjih Pariza in v Lyonu. V Nemčiji se v zadnjih desetletjih razvija več tisoč tovrstnih projektov, denimo v Dresdnu, Bremnu, Hamburgu in Göttingenu.
Vse več držav prejema konkretne ukrepe za prilagoditev bivanjskih možnosti za starejše. Tudi vlada Velike Britanije je sprejela Nacionalni program o stanovanjski politiki v starajoči družbi. Njihova vizija stanovanjske politike predvideva izgradnjo treh milijonov stanovanj. V Španiji starejši ljudje, ki živijo sami v večjem stanovanju, brezplačno nudijo sobo in souporabo drugih prostorov študentom. Tudi na Nizozemskem obstaja trend čim daljšega ostajanja starejših v njihovih stanovanjih. Vlada z različnimi ukrepi spodbuja, da starejši čim dlje živijo neodvisno.
Na Dunaju stanovanje za starejše recimo upravlja nevladna humanitarna organizacija Samariterbund. Humanitarna organizacija Wiener Hilfswerk s skoraj sedemdesetletno tradicijo in več kot 1400 sodelavci pa upravlja eno od dunajskih stanovanjskih skupnosti za starejše osebe.
Zgodba gospe Minke Slovenc
Gospa Minka Slovenc ima 70 let, je vdova, otroka sta z družinama že dolgo na svojem. Živi v 75 kvadratov velikem lastniškem trosobnem stanovanju. Stanovanje se nahaja v četrtem nadstropju starejšega bloka brez dvigala. Že 15 let živi sama. Otroci in vnuki se redko oglasijo. Ima nekaj prijateljic, s katerimi se občasno družijo. Aktivna je bila tudi v lokalnem društvu upokojencev. A kljub temu je večino časa preživela sama. V članku, povzetem po zaključni publikaciji projekta HELPS, si preberite, kako je gospa Minka rešila svojo situacijo, si izboljšala življenjski standard in si polepšala jesen življenja.
* * *
Spletna stran projekta Sobivamo
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.