Nauki iz srečanja o začasni rabi, ki je 7.10.2013 potekal na Mestnem trgu 15 v Ljubljani.
http://ipop.si/2013/10/18/zacasna-raba-prostora-je-koristna-za-lastnike-uporabnike-in-mesta/
Kadar so lastniki v stiski zaradi različnih razlogov, se lahko vaša organizacija dogovori za nižjo ali celo brezplačno najemnino. Vredno je poskusiti, upoštevajte pa spodnje napotke.
Naštete so običajne skrbi lastnikov, kadar so njihovi prostori dalj časa prazni. Nanje je vredno opozoriti, kadar se najemnik dogovarja za najem.
Brezplačen najem ali nižja najemnina za začasno rabo je možno doseči, kadar zmanjšate tveganje in povečate koristi za lastnika nepremičnine.
Manjše tveganje za lastnika
Večje koristi za lastnika
Niso vsi najemniki pravi. Dobro je izbrati takšne najemnike, s katerimi si želite sodelovati na daljši rok, čeprav je najemna pogodba kratka.
Začasna raba prostora je lahko pomemben dejavnik pri oživljanju zapuščenih in nerabljenih prostorov, pa naj gre za stavbe, dele stavb ali odprte površine. To velja še toliko bolj v času gospodarske recesije.
Medtem ko neraba prostorov pogosto vodi v njihovo propadanje in degradiranje neposredne okolice, začasna raba pomembno vpliva na dvig uporabne, ekonomske, družbene ali kulturne vrednosti samega prostora in njegove okolice. Obenem izboljšuje prostorske pogoje za različne dejavnosti in urbane skupnosti.
S tem pomembno prispeva k spodbujanju ustvarjalnih in družbeno dejavnih skupin in posameznikov. Začasna raba zato posredno dviguje kvaliteto in pestrost življenja v mestnih četrtih.
Začasna raba preprečuje propadanje vaših nepremičnin, razbremeni vas stroškov za obratovanje in vzdrževanje, varuje pred vandalizmom in skvotanjem, dejavnost v prostorih pa tudi dviguje njihovo vrednost.
Začasna raba omogoča cenovno ugodno uporabo prostorov za vašo dejavnost in s tem večjo prilagodljivost in več možnosti za preizkus vaših idej v praksi.
Začasna raba preprečuje propadanje mestnih četrti in zmanjšuje okoljska tveganja ter prispeva k revitalizaciji mesta z majhnimi koraki.
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.